19. september 1991. Na Hauslabjochu, tik nad Similaunhütte v Ötztalskih Alpah, se je zgodila ena najpomembnejših arheoloških najdb 20. stoletja. Nürnberški zakonski par Erika in Helmut Simon je med povratkom z visokogorske ture naletel na telo, ki je sprva delovalo kot ostanek nesreče v gorah. Šele kasneje se je izkazalo, da gre za 5.300 let staro ledeniško mumijo, ki jo bo svet spoznal kot Ötzija.
Od naključnega odkritja do svetovne senzacije
Simona sta ob prihodu na Similaunhütte preprosto prijavila najdbo. Šele naslednje dni so na območje prišli, da so izkopali telo (tudi Kammerlander in Messner). Ko sta se vrnila domov v Nürnberg, sta ugotovila, da sta postala del zgodovine: televizijske ekipe pred vrati, telefoni, intervjuji, talk‑showi. Kasneje je sledil tudi dolgotrajen pravni spor glede višine nagrade za najditelja, ki je bil zaključen šele leta 2010, ko je Erika Simon prejela 175.000 evrov. Helmut Simon je medtem tragično umrl v gorah.
Prve raziskave: poškodbe pri izkopu, nato znanstvena renesansa
Prva leta so bila za mumijo groba. Pri izkopu so jo poškodovali s cepini in celo s pnevmatskim kladivom, kar je uničilo del kolka in roke. A ko je prah polegel, se je začela ena najobsežnejših znanstvenih preiskav v zgodovini arheologije:
natančna določitev starosti (3359–3105 pr. n. št.),
analiza bolezni (arterioskleroza, parodontitis),
rekonstrukcija zadnjih ur življenja,
ugotavljanje vzroka smrti (najverjetneje puščica, možen pa tudi kraniocerebralni udarec).
Ötzi je postal najbolje dokumentirana oseba iz evropske prazgodovine.
Najnovejše ugotovitve: temna koža, glava brez las, anatolski izvor
Leta 2023 so raziskovalci Max‑Planck‑Instituta za evolucijsko antropologijo in Eurac Research objavili rezultate nove genomske analize, ki so močno spremenili našo predstavo o Ötziju.
Koža: bistveno temnejša, skoraj rjavkasta – ne svetla, kot so ga dolgo upodabljali.
Lasje: najverjetneje plešast, brez znamenitih dolgih las.
Obraz: bolj robusten, manj »evropsko svetlopolt«.
Od kod je prišel?
91 % genoma izvira iz anatolskih kmetov, ki so se v neolitiku razširili v Evropo.
Le 9 % je dediščina evropskih lovcev in nabiralcev.
Skupnost, iz katere je izhajal, je bila izolirana alpska populacija z malo stika z drugimi skupinami.
To je najnovejša znanstvena slika Ötzija – precej drugačna od romantičnih rekonstrukcij iz prejšnjih desetletij.
Ötzi danes: znanstveni fenomen in kulturna ikona
Od leta 1998 leži Ötzi v posebni klimatizirani komori v Arheološkem muzeju v Bolzanu, kjer ga je videlo že več kot 5,5 milijona obiskovalcev. Vsako leto se pojavijo nove študije, nove analize, novi drobci njegove zgodbe. »Frozen Fritz«, kot ga imenujejo v angleško govorečem svetu, ostaja najbolj znana gorska mumija na svetu – in verjetno bo še dolgo vir novih znanstvenih presenečenj.
