Bohinjski alpinisti so začeli zahtevno prečenje, ki pa ga še niso dokončali – 9. 3. do 14. 3. 1979
LJUBLJANA — Brata Franci in Janko Arh, Lojz Budkovič, Janko Humar in Marko Šurc so se v začetku meseca lotili zahtevne ture.
S planine za Liscem, kjer so prvič prenočili, so se povzpel na Črno prst, kjer so imeli 30—40 cm prhkega snega. Nato so pričeli z grebenskim prečenjem, ki naj bi jih pripeljalo vse do Mangarta — torej zimsko prečenje Julijskih Alp, kakršnega ni še nihče opravili. Povedati pa velja, da so Janko Arh, Lojz Budkovič, Maura Furlan in Andrej Žmitek januarja leta 1976 prečili od Črne prsti do Triglava, pa potem še naprej na Tosc in Draški vrh.
Naslednji dan so se v odličnem srenu hitro povzpeli na Mejo in prečili do Vratc (Bogatinskega sedla). Sneg je bil dober, ovirala jih je deloma le megla.
12. t. m.: Vrhnja naveza je nadaljevala s Čela na Špičje in potem do Prehodavcev. Težave s slabim snegom pa je imela tudi spodnja naveza, od katere se je zaradi študijskih obveznosti ločil Franc Arh. Budkovič in Šurc sta od Koče pri Triglavskih jezerih prenesla hrano na Prehodavce.
V torek je bilo sicer jasno, toda za hojo pretoplo. Prek Poprovca in Kanjavca so dosegli Triglav in se spustili na Kredarico, šesti dan pa so sestopili čez Steno po Slovenski smeri; razmere so bile še odlične, tako da varovanje razen prek Belih plat ni bilo potrebno.
V četrtek je močno deževalo, sneg je bil gnil in še plazovi so pričeli grmeti od vsepovsod, naslednjo zalogo hrane pa so imeli pripravljeno šele na Vršiču. Tudi vremenska napoved je bila slaba. Zato so se proti večeru odločili za umik. Zimsko prečenje Julijskih Alp ostaja torej še nadalje nedokončano. Tura pa nikakor na bila skromna. V 7 dneh ali 63 urah efektivnega plezanja so imeli za seboj — v dolžino okoli 84 km, vzponov in spustov pa je bilo kar okoli 18 km.
Franci Savenc
