V Tirolskem pogorju Kaisergebirge se je pred kratkim zaključila obsežna sanacija dveh klasičnih zavarovanih poti — Kaiserschützensteig in Kopftörlsteig. Obe sta ponovno odprti, varni in odlično prehodni. A bistvo zgodbe ni v tem, da sta poti popravljeni, temveč, kdo jih je (tudi) popravljal.
Pri sanaciji je zelo aktivno sodelovala 2. Jägerkompanie Jägerbataillona 24, elitna gorska enota avstrijskega Bundesheera, ki je skupaj z lokalnimi markacisti iz Alpenvereina Kufstein opravila fizično delo v steni: čiščenje, vrtanje, menjavo varoval, utrjevanje prehodov, sanacijo erozijskih mest in logistiko na terenu. Ne le prevoz materiala — dejansko delo.
To je model, ki ga v Sloveniji ne poznamo.
Vojska, ki zna delati v gorah
Jägerbataillon 24 je enota, ki je specializirana za delovanje v visokogorju. Njihova primarna naloga je sicer vojaška — od priprav na mednarodne misije do usposabljanja gorskih vojakov — a del njihove identitete je tudi vzdrževanje infrastrukture v gorskem svetu.
Enota je: visokogorsko mobilna, usposobljena za delo v ekstremnih razmerah, opremljena za delovanje v skalnih stenah, navajena logistike v težko dostopnem terenu, vključena v civilno-vojaške projekte, ki koristijo lokalnim skupnostim.
Njihova prisotnost v sanaciji poti ni izjema, temveč del tradicije. Tirolski Kaiserjäger, predhodniki današnjih gorskih enot, so že v 19. stoletju skrbeli za gorske prehode, poti in vojaške steze. Jägerbataillon 24 to tradicijo nadaljuje.
Pri nas naslednica JLA, Slovenska vojska v gorah sodeluje skoraj izključno pri prevozih s helikopterji — pri reševanjih s stroji, občasno pri transportu materiala (pa kak pontonski most sem in tja postavijo). Fizičnega dela na terenu ne opravlja. Najbrž slovenski vojaki nočejo »odjedati dela« markacistom, najbrž vojaki nimajo ustrezno certificiranih delovnih rokavic, najbrž ne zna…
Prejeli smo:
Ob objavi članka z naslovom Vojska (zna) v stenah tudi z vrtalniki izražamo razočaranje, da so bile aktivnosti Slovenske vojske predstavljene na način, ki ustvarja dvom o strokovnosti in odgovornosti naših pripadnikov, ne da bi bil bralcem ponujen celovit kontekst njihovega delovanja.
Pripadniki Slovenske vojske pri svojem delu dosledno upoštevajo veljavne postopke, strokovne standarde in usmeritve pristojnih organov. Njihovo usposabljanje temelji na varnosti, odgovornosti in spoštovanju gorskega okolja. Posameznih aktivnosti ni mogoče obravnavati ločeno od okoliščin, v katerih se izvajajo, prav tako iz njih ni mogoče posploševati zaključkov o delu Slovenske vojske.
Slovenska vojska je že vrsto let nepogrešljiv del sistema zaščite, reševanja in pomoči. Skupaj z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Policijo, nujno medicinsko pomočjo in drugimi službami sodeluje pri najzahtevnejših reševalnih akcijah, pogosto v izjemno zahtevnih vremenskih in terenskih razmerah. Naši pripadniki in posadke so na voljo 24 ur na dan vse dni v letu, ko je treba reševati človeška življenja. Zato menimo, da je javna razprava o delu vseh reševalnih služb dobrodošla le, če temelji na preverjenih dejstvih, strokovnih argumentih in celovitem prikazu okoliščin. Prispevki, ki z enostransko
interpretacijo zmanjšujejo zaupanje javnosti v institucije, ki vsakodnevno rešujejo življenja, ne prispevajo ne k večji varnosti v gorah ne k boljšemu razumevanju njihovega dela. Trditev, da je Slovenska vojska »naslednica JLA«, je napačna in zgodovinsko zavajajoča. Slovenska vojska ni naslednica Jugoslovanske ljudske armade (JLA), temveč je nastala pred 35 leti iz Teritorialne obrambe Republike Slovenije, ki je skupaj s policijo odigrala ključno vlogo pri obrambi slovenske samostojnosti v vojni leta 1991. Prav JLA je bila tedaj agresorska sila, proti kateri so se pripadniki Teritorialne obrambe borili. Slovensko vojsko povezovati z JLA pomeni zanemariti zgodovinska dejstva.
Pripadniki Slovenske vojske redno sodelujejo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, gradnji in utrjevanju infrastrukture, postavljanju mostov, sanaciji plazov, odstranjevanju posledic ujm ter drugih zahtevnih nalogah, ki vključujejo tudi obsežno fizično delo. V gorah sicer največkrat zagotavljajo helikoptersko podporo, ker imajo za to edinstvene zmogljivosti, vendar to nikakor ne pomeni, da niso sposobni ali pripravljeni opravljati tudi zahtevnega terenskega dela.
Namigovanja o tem, da vojaki »ne znajo«, »nočejo« ali nimajo ustrezne opreme, niso utemeljena, temveč predstavljajo zgolj posploševanje. Naloge Slovenske vojske določa država glede na pristojnosti in usposobljenost Slovenske vojske ter potrebe sistema zaščite in reševanja, ne pa domneve ali stereotipi.
Slovenska vojska bo tudi v prihodnje svoje poslanstvo opravljala strokovno, odgovorno in v sodelovanju z vsemi deležniki v sistemu zaščite in reševanja. Naš cilj ostaja nespremenjen – pomagati ljudem takrat, ko pomoč najbolj potrebujejo.
Lep pozdrav, Oddelek za odnose z javnostmi SV