Medtem ko se v planinskih in alpinističnih krogih pogosto govori o športnih dosežkih, odpravah in reševanju v gorah, v ozadju poteka še eno pomembno področje dejavnosti v gorskem svetu: vojaško gorništvo. Slovenska vojska mu namenja posebno pozornost, kar potrjujejo letošnje mednarodne aktivnosti, od izvedbe 40. kongresa Mednarodne federacije vojaških gornikov do sodelovanja pripadnikov 132. gorskega bataljona na zahtevni mednarodni vaji v Črni gori.
Foto: Slovenska vojska
Konec septembra Bohinj gosti jubilejni, 40. kongres Mednarodne federacije vojaških gornikov (IFMS), na katerem so se zbrali predstavniki enajstih držav. Osrednja tema srečanja je delovanje vojaških enot v gorskem svetu ter izmenjava znanja in izkušenj med državami, ki ohranjajo tradicijo vojaškega gorništva.
Ob odprtju kongresa je državni sekretar na ministrstvu za obrambo dr. Erik Kopač poudaril, da za Slovensko vojsko delovanje v gorah ni zgolj del tradicije, ampak operativna potreba. Slovenija je namreč pretežno gorata država, zato so znanja gibanja, preživetja in delovanja v zahtevnem gorskem okolju pomemben del vojaških zmogljivosti.
Jedro slovenskega vojaškega gorništva predstavlja 132. gorski bataljon, ki ima sedež na Bohinjski Beli. Pomembno vlogo imata tudi Gorska šola Slovenske vojske ter Natov center odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. V zadnjih letih se je prav področje gorskega bojevanja razvilo v eno od prepoznavnih specializacij Slovenske vojske.
Foto: Slovenska vojska
Da vojaško gorništvo ni omejeno le na domače gore, kaže tudi sodelovanje pripadnikov 132. gorskega bataljona na mednarodni vaji Common Challenge v Črni gori. Na območjih Durmitorja, Moračke planine in Kolašina se je zbralo več kot 400 pripadnikov vojsk šestih držav, med njimi tudi 45 slovenskih vojakov.
Pomemben del usposabljanja niso predstavljale zgolj taktične naloge, temveč predvsem gorniške veščine. Udeleženci so izpopolnjevali znanje varnega gibanja v visokogorju, izvajanja medicinske evakuacije ter delovanja na težko dostopnem terenu. Slovenski pripadniki so sodelovali kot inštruktorji vojaškega gorništva, gorski reševalci in člani poveljstva večnacionalnega bataljona.
Takšna usposabljanja imajo z vidika gorništva posebno vrednost. Čeprav je njihov namen vojaški, temeljijo na podobnih veščinah, kot jih poznajo gorski vodniki, alpinisti in gorski reševalci: orientacija v zahtevnem svetu, poznavanje vremenskih vplivov, gibanje po skalah, snegu in ledu, vrvna tehnika, reševanje iz težavnega terena ter sposobnost delovanja v neugodnih razmerah.
Pripadniki 132. gorskega bataljona so septembra praznovali tudi 34. obletnico svoje enote. Ob tej priložnosti so poudarili, da ostajajo temelj njihovega delovanja pripadnost, tovarištvo in strokovna usposobljenost. Lastnosti, ki jih zahteva tako vojaško kot tudi civilno delovanje v gorah.
Čeprav se cilji vojaškega gorništva razlikujejo od športnega alpinizma, obe področji druži isto izhodišče: spoštovanje gora ter zavedanje, da v zahtevnem gorskem svetu znanje, izkušnje in sodelovanje pogosto pomenijo razliko med uspehom in neuspehom.
