Na otoku Harris, kjer se ovce (še ni b. modrega jezika) sprehajajo po cesti z večjo samozavestjo kot večina voznikov, je nastal izum, ki bi lahko spremenil svet — ali vsaj prometno kulturo med turisti. Nigel, britanski dopustnik z avtodomom, tremi kosmatimi dojenčki in ženo, ki je med vožnjo po Zlati cesti verjetno molila k lokalnim bogovom asfalta, je doživel razsvetljenje.
»Želim si, da bi ti ljudje vsaj vedeli, da sem turist, da se lahko izogibajo mojim težavam.«
In tako je nastala tablica T — preprosta, a genialna ideja: zelena črka T na belem ozadju, spodaj pa napis Turist. Namen? Da domačini takoj vedo, da je voznik pred njimi v stresu, izgubljen, in da se mu je Google Maps ravnokar zrušil.
Nigel trdi, da se ljudje takoj umaknejo, ko vidijo tablico T. Celo njegov šestletni nečak je vedel, kaj pomeni — kar je več, kot lahko rečemo za večino prometnih znakov v Sloveniji.
Kaj pa (nekoč naše) domače ceste?
Če bi Nigel pripeljal svojo tablico T na cesto čez Vršič, bi verjetno sprožil revolucijo. Naše turistične ceste, ki so hkrati tovorniške arterije, sprehajalne in Primož-Tadejeve kolesarske steze, parkirišča za avtodome in prostor za meditacijo ob koloni, bi si zaslužile celoten sistem T-označevanja:
T1 – Turist, ki vozi 30 km/h in išče razgledno točko, ki je že 5 km nazaj.
T2 – Turist, ki se je ustavil sredi ovinka, da bi fotografiral kozolce.
T3 – Turist, ki misli, da je gorska cesta enosmerna, ker je tako ozka.
T4 – Turist, ki je zamenjal planinsko pot za parkirišče.
T5 – Turist, ki je v navigacijo vpisal »slovenske Alpe« in zdaj išče izhod iz Trente.
Rešitev?
Morda je Nigelov izum več kot le tablica. Morda je to poziv k empatiji, k razumevanju, da so turisti — kljub GPS-u, selfijem in neustavljivi želji po vožnji v natikačih — ljudje z dobrimi nameni in slabimi orientacijskimi sposobnostmi. Ali kot bi rekel Nigel: »Samo dajte mi čas. In prostor. In mogoče še kavo.«
Po vdelani objavi priredil in uredil: Copilot
