Delo, 8. september 1975
KRANJSKA GORA, 7. septembra
O petkovi smrtni nesreči v Julijcih smo v soboto na kratko že poročali. V petek zjutraj se je skupina sedmih delavcev Iskre, med njimi je bil tudi pokojni Vinko Kokalj iz Zg. Dupelj, s kombijem odpeljala do Mojstrane. Cilj njihovega izleta so bila Vrata, nato Škrlatica in končno sestop v Kranjski gori.
Vinko Kokalj (47 let) je bil že pred turo bolj bled. Sodelavci so mojstra vprašali, če se dobro počuti. Odgovoril jim je, da je z njim vse v redu. Med potjo, bilo je po 12. uri, je Kokalj nenadoma omedlel in padel. Bilo je na zahodni strani sedla Gamsovec. Sodelavci so mu takoj priskočili na pomoč. Pri padcu je dobil Vinko Kokalj lažjo rano na glavi. Njegovi tovariši so mu poskušali pomagati tudi z umetnim dihanjem.
Okrog 15. ure so bili miličniki v Kranjski gori že obveščeni o nesreči. Takoj so organizirali reševalno akcijo. Osem gorskih reševalcev je nemudoma odhitelo proti sedlu Gamsovca. Za pomoč so zaprosili tudi helikopter RSNZ. Kokalju, ki zapušča ženo in dva fanta, nihče ni mogel več pomagati. Ko so prišli do njega je bil že mrtev. Zadela ga je kap. Reševalna akcija je bila ob 18.30 končana.
MIRKO KUNŠIČ
Skoraj nov davek gora
VRATA, 7. sept.
Gorski reševalci so morali danes ponovno gore. Obvestili so jih, da se je v steni Škrlatice zaplezal, v času poročanja še neznani alpinist. Po neuradnih podatkih, naj bi v steni prebil celo noč in čakal na pomoč.
Tej nesreči se je kmalu pridružila še ena. Reševalci so dobili novo obvestilo, da je imel v steni, blizu Tominškove poti, podobno smolo neki drug planinec. Tudi njegovo ime še ni znano.
Helikopter RSNZ zaradi slabega vremena ni mogel posredovati. Podrobneje bomo poročali jutri.
KUM
Vinko Kokalj
Glas, 12. september 1975
V ponedeljek popoldne se je na dupljanskem pokopališču poslovilo od Vinka Kokalja, ki je v petek, 5. septembra, popoldne na zahodni strani sedla Gamsovec omahnil v smrt zadet od srčne kapi, več kot 2000 vaščanov. Vest o njegovi prerani smrti je tako krajane kot njegove sodelavce v Iskri močno prizadela.
Rodil se je pred 47 leti v Križah, kjer je obiskoval tudi Osnovno šolo. Čeprav še mlad, se je vključil v boj proti okupatorju. Partizanska pot ga je med vojno vodila od Kriške gore do Bakra na Hrvatskem. Tudi po osvoboditvi se je, vedno aktivno prizadeval za napredek in razvoj. Bil je eden prvih predsednikov sveta krajevne skupnosti Duplje, zdaj pa je bil predsednik organizacije zveze združenj borcev NOV Duplje.
Družino in kraj, ki ga bo ohranil v lepem spominu, je zapustil ravno v trenutku, ko naj bi začel uživati sadove dela in dokončal nekatere cilje, katerih je bil vedno poln.
J. Kuhar
