Slovenski dom, 7. januar 1938
Ljubljana, 7. januarja 1938
Na vse strani so se včeraj, na praznik Sv. Treh kraljev, podale večje ali manjše skupine tudi ljubljanskih smučarjev. Zaradi izbornih vremenskih razmer in sijajnega snega so se mogli zadovoljiti tudi z zasneženimi bregovi nad Medvodami okoli Sv. Katarine. Z manjšo skupino smučarjev se je tja podal tudi dr. Gojko Tominšek, advokat iz Višnje gore.
Letos pa, kakor se zdi, so se nesreče predvsem spravile nad smučarje in tudi najboljšim ne prizanašajo. Ko se je dr. Gojko Tominšek spuščal po strmem bregu Pod Brdom v bližini Sv. Marjete, je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo pod kolenom. Hitro so mu prišli na pomoč njegovi tovariši. Eden od njih je pohitel k Sv. Marjeti po sani, s katerimi so ga varno pripeljali do prve hiše, odtod pa z vozom na postajo v Medvode, kjer so ga naložili na vlak in ga odpeljali v Ljubljano ter ga oddali v zdravniško oskrbo v Šlajmerjev dom.
Pri nas se ponavadi šele takrat, kadar se pripeti kakšna hujša nesreča, tudi ugotovi, kakšna je pomanjkljivost pri reševalni službi. Tako smo se včeraj zaman spraševali, kako to, da na postaji v Medvodah nimajo nosilnic, s katerimi bi temu ali onemu ponesrečencu, ki ga morajo prenesti na vlak, prihranili vsaj nekaj muk. Posebno smo se čudili še zato, ker je znano, da imajo takšne primerne nosilnice po vsej večjih, vsaj gorenjskih železniških postajališčih.
