Ponesrečil se je 18-letni dijak tehnične srednje šole Branko Pirš
Jutro, 13. marec 1939 – dLib.si
Ljubljana, 12. marca 1939
Popoldne se je med prebivalstvom v Vikerčah, Tacnu in št. Vidu razširila vest, da se je na Grmadi zopet ponesrečil mlad dijak. Današnjo razmeroma lepo, sicer nekoliko mrzlo nedeljo, je izkoristilo mnogo izletnikov in sta bili Šmarna gora ter Grmada polni ljudi. Med drugimi sta se odpravila na Grmado tudi dva dijaka iz Ljubljane in sicer 18-letni Branko Pirš železničarjev sin iz Maribora in njegov prijatelj Ferdo Vernig. Plezala sta po znani plezalni poti dr. Pogačnika in sta bila že precej visoko. Pirš je nenadno zapustil plezalno smer in zavil bolj na desno, naenkrat pa se je znašel v precej kočljivem položaju. Začel je klicati tovariša na pomoč. Vernig se je naglo povzpel do njega in ga podprl. Držal ga je za nogo, med tem pa je Pirš iskal primeren oprijem. Dejal je še, da se slabo drži, da pa bo za silo držalo in naj ga Vernig kar izpusti, že v naslednjem trenutku pa je glasno vzkliknil. Morda mu je zmanjkalo moči, ali pa se je odtrgala krhka skala padel je pred očmi svojega preplašenega tovariša v globino. Prekotalil se je dva krat ali trikrat in je nato ves razbit obležal v Dukičevem kamnolomu. Padel je okrog 50 metrov globoko in obležal ves razbit. Vernig se je nato vrnil v Ljubljano, da bi pomagal nesrečnemu tovarišu, slutil pa je, da je najbrže vsaka pomoč zaman, in je zato odhitel na bližnjo orožniško postajo, odkoder so obvestili ob 15. ljubljanske reševalce, ki so z avtomobilom pohiteli v Vikerče, kjer pa so videli, da nesrečnemu Piršu ni več pomoči; bil je že mrtev. Zato so se reševalci vrnili, mrtveca pa pustili na kraju nesreče. Vernik se je nato vrnil v Ljubljano, da obvesti o nesreči Pirševo gospodinjo v Podjunski ulici 12.
Pokojni Branko je bil star 18 let in je bil zelo priden dijak tehniške srednje šole v Ljubljani. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočutje.
