Delo, 10. februar 1982
Južna stena Kotove Špice, torej tam, kjer sta se ubili Nada Špiler in Majda Rajar, je še posebej pozimi zelo zahtevna za plezanje
TAMAR, 9. februarja 1982
Pri sestopu (kot domnevajo) s Kotove špice (2376 m) sta v soboto omahnili v smrt alpinistki 18-letna Nada Špiler, iz Ljubljane in dve leti starejša Majda Rajar, doma iz Gornjih Ponikev 21 pri Trebnjem. Trupli obeh alpinistk so včeraj pozno popoldne, s helikopterjem RSNZ pripeljali v dolino.
Mrtvi dekleti so našli rateški gorski reševalci na snežišču v dolini Koritnice. Bili sta dobro opremljeni, navezani, toda med tristometrskim padcem se je na skalah presekala vrv. Domnevo, da je do nesreče prišlo že v soboto, potrjuje tudi podatek, da dekleti nista imeli s seboj opreme za bivakiranje v gorah.
Sedem ljudi je letos že umrlo gorah. Radovljiški reševalci so po novem letu našli pri Pokljuški luknji pod Zatrnikom mrtvega fanta.
Potem je starejši planinec zdrsnil na eni od tolminskih planin in se ubil. Pri reševanju ponesrečenega smučarja v Žagarjevem grabnu je zdrsnil miličnik.
Pod Kalško goro je na ledeni strmini zdrsnil alpinist in potegnil za seboj še prijatelja v navezi.
V Makekovi Kočni je pri sestopu po Karmenovi smeri zdrsnil alpinistični pripravnik. Drugi, doma z Jezerskega, na varovališču ni zdržal padca. In sedaj še dekleti.
Včeraj dopoldne so njuni starši spraševali rateške reševalce, če so bili v kakšni akciji. Skrbelo jih je že, saj deklet še ni bilo domov. Ena od njiju je v petek dejala, da bo s prijateljem – alpinistom plezala v Aschenbrenerjevem stebru v Travniku.
Po tem sporočilu so rateški reševalci odšli v Tamar, kjer so od oskrbnika izvedeli, da sta v zahtevni plezalni smeri Travnika, že tik pod vrhom, le dva alpinista. Slišali pa so, da se je v soboto zjutraj napotilo proti Jalovcu osem alpinistov – planincev, zvečer se jih je vrnilo le šest. Toda deklet ni bilo med njimi. Sprva so domnevali, da sta odšli do Špičke, na drugo stran Jalovca. Tako sta namreč razumela njun pogovor Italijana, ki sta bila v soboto v Tamarju. Po telefonu so nato reševalci preverjali, če dekleti nista morebiti v Erjavčevi koči. Kmalu zatem sta se iz Vršiča oglasila alpinista Stane Mokotar in Lado Vidmar in miličnikom v Kranjski gori povedala, da sta dekleti odšli na Kotovo špico.
Južna stena Kotove špice nad Tamarjem je zadnji vrh v verigi Ponc. Vrh je najtežje dostopen. Tudi normalni pristop s Tamarja na Kotovo sedlo in naprej zahteva veliko alpinističnega znanja in dobršno mero plezalnih spretno- sti. Pozimi pa je južna stena še zahtevnejša. Posebno v sedanjih, na videz ugodnih zimskih razmerah. Toda v led okovane krušljive skale, ledene police in spreminjajoč sneg so zahrbtni.
Dekleti sta prišli že v petek v Tamar, kjer sta prespali v koči. Zjutraj sta odšli proti Kotovi špici…
Reševalci so bili že v soboto v Tamarju. Iz Trbovelj so namreč dobili sporočilo, da dveh alpinistov že četrti dan ni iz Travnika. Na srečo sta ta bila v soboto že pod robom stene in reševalci so pomirjeni odšli domov. Niti slutili niso, da se hodo že čez 48 ur ponovno odpravili v Tamar. Koča nima nikakršne povezave z Ratečami niti Kranjsko goro…
Pilot Gorazd Šturm je s helikopterjem RSNZ popoldne odpeljal reševalce iz Rateč in Kranjske gore nad Kotovo špico, kjer naj bi bili dekleti. Kmalu zatem so ju našli tristo metrov pod steno, na snežišču v dolini Koritnice.
MIRKO KUNŠIČ
