Primorski dnevnik, 6. januar 1983
Da je mogoče pasti z 213 metrov višine visoke stene v prepad in ostati živ, je malo verjetno. Še manj verjetno pa je, da se po takšni nesreči človek dvigne na noge in prepešači pet kilometrov do najbližje bolnišnice, da bi preveril, ali vendarle ni kaj narobe z njegovim zdravjem.
In vendar se je prav nekaj podobnega zgodilo 21-letnemu škotskemu alpinistu Eamonnu McArrollu, ko se je vzpenjal na goro Ben Nevis, ki je eden izmed najvišjih vrhov v Veliki Britaniji. Na srečo pa ga je na dnu prepada čakala debela plast svežega snega, ki mu je bržkone rešila življenje. McArrollujev padec je opazila skupina gorskih reševalcev britanskega vojnega letalstva, ki so brž pohiteli na kraj nesreče, da bi kot so domnevali, našli truplo, ali, v najboljšem slučaju, težko ranjenega alpinista. Mladenič pa se je medtem sam podal v bolnišnico, kjer so ga nekoliko opraskanega in potolčenega kmalu odslovili.
