Minuli konec tedna so člani planinskega društva Kranjski gamsi izvedli planinski tabor v Bavšici, alpski dolini med vrhovi Loške stene ter grebenom Bavškega Grintavca in Svinjaka, v planinskem učnem središču Planinske zveze Slovenije. Ker PUS Bavšica lahko sprejme kar veliko skupino, so tabor izvedli skupaj s Chera hiking ekipo.
Večina se jih je zbrala že v petek popoldne, proti večeru. Vendar so nedavne padavine poplavile cesto do hiše, kjer so bili nastanjeni, zato so morali do tja peš, s prtljago in živežem. Ko so se vsi zbrali, so imeli neuradni uvod. Poznali so se že znotraj društva, pa tudi med seboj iz obeh skupin so se povezali. Tu je bila pripravljena večerja s strani Chere kot tudi ostali obroki, za katere so se zares lepo potrudili. Zbralo se je okrog štirideset udeležencev, nekateri so prišli le za en dan.
Sobota je bila namenjena turi. Plan je bil Bavški Grintavec, vendar so se zaradi vremena prilagodili razmeram. Pot jih je najprej vodila čez mokre struge. Strmine so bile na začetku znosne, kasneje pa zajetne. Vmes so večkrat prečili potok in morali biti previdni, da se niso zmočili.
Prvi del je bil pester, nato so prispeli do planine Bukovec, kjer je lovska koča. Od tam naprej so šli po markirani poti do razcepa za sedlo Kanja in Vrš Ruš do Bavškega Grintavca. Njihova pot je šla do sedla in čez. Zaradi meglic in oblakov so ubrali alternativo na Veliki Zagorelec (2090 metrov), ki je ponujal lep razgled blizu in daleč naokrog.
Sončno vreme jih je malo pogrelo, nato se je skrilo.
Povratek je šel po isti poti. Do večera se je pooblačilo, vendar jim to ni pokvarilo lepe ture. Nekateri so se podali na sosednji Šmihelovec in v dolino ubrali drugo pot, brezpotje, ostali pa so se vrnili po isti poti.
Večer je minil v soju podelitve nagrad tečajnikom Chera hiking gorniške šole generacije 2023/2024. Inštruktorji so vsakega posebej sprejeli in podelili nagrade, ob tem pa izpostavili kakšno prigodo, spodrsljaj ali nezgodo, kar je večer naredilo še bolj zabaven. Po uradnem zaključku je bilo pripravljeno presenečenje tečajnikov za inštruktorje, kjer so vsakemu predali darila, nagrade in prijazne misli na svojevrsten način.
Naslednji dan je bil za marsikoga kar težak, saj so imeli nekateri krajšo noč kot drugi. Seveda pa možnosti za hojo ni zmanjkalo. Medtem ko se je večina podala na Koto 1313 pod Rombonom, skozi rove mimo utrdbe Hermann, so se nekateri namenili na prvotni cilj, in sicer na Svinjak oz. Bovški Matterhorn. Tudi tokrat ni šlo brez znane koze, po kateri slovi Svinjak, in napadov nanje.
Medtem ko so nekateri pospravljali hišo, so drugi prenašali živež nazaj do avtomobilov, saj voda še ni čisto upadla, kot bi si želeli. Kljub temu so nekateri borci prečili vodo.
Vikend je bil poln dogodkov in takih druženj si vsi želijo večkrat. Upajo na ponovno snidenje …