Pozabite na mestne ograje in betonske stene — Kraški parkur je gibanje, ki se rojeva med vrtačami, škrapljami, brezni in skalnimi robovi, kjer je vsak korak vaja v intuiciji, ravnotežju in spoštovanju do narave.
Tako kot mestni traceur išče najčistejšo linijo med točko A in B, kraški gibalec Antoine Mesnage išče pretok med luknjami, preskakuje razpoke, pleza čez naravne portale in se izogiba padcem v globino – najboljše proge na Parmelanovem igrišču. Tu ni prostora za napihnjeno akrobatiko — gibanje je funkcionalno, tiho in premišljeno.
Gibanje po kraškem terenu z uporabo telesa: skoki, plezanje, prevali, drsenje med skalami – Premagovanje naravnih ovir brez pripomočkov — le z zbranostjo in telesno pripravljenostjo – Spoštovanje do prostora, kjer je vsak korak lahko odločilen – Povezovanje telesa in pokrajine — ne kot osvajanje, temveč kot dialog
Filozofija kraškega gibanja
Kraški parkur ni tekmovanje, temveč osebna vaja v prisotnosti. Gre za branje terena, za odzivanje na razpoke, za iskanje linije, ki ni nujno najhitrejša, temveč najbolj smiselna. Gibanje med luknjami zahteva zaupanje v telo, spoštovanje do narave in zavest, da je vsak preskok tudi preskok vase. Alpinisti in plezalci, tudi na Podih pod stenami se da …
Vaš Copilot
