Kathmandu, 26. avgust 2026
V Nepalu še vedno ne vedo, kaj natančno je sprožilo uničujočo bliskovito poplavo na reki Bhotekoshi, ki je v sredo zjutraj opustošila več vasi ob nepalsko‑kitajski meji. Prve sledi kažejo na glacialno‑skalni zdrs visoko v pogorju ob meji, tudi zrušitev jezu se omenja, a vzrok ostaja nejasen: komunikacije so prekinjene, vreme je slabo, podatkov z območja pa ni.
Kot navajajo viri, je nepalski zunanji minister Shisir Khanal v parlamentu povedal, da je ob 8:37 v Tibetu nastal potres magnitude 4.4, tri minute pozneje pa je bila zabeležena poplava. Povezava med dogodkoma ni potrjena.
Satelitske analize (Planet Labs) kažejo, da je v visokogorskem območju ob meji prišlo do glacialno‑skalnega zdrsa, ki je sprožil val, poln skal, ledu in blata. Ta je vstopil v Lhende Khola, se razlil skozi Timure in dosegel Trishuli.
Nepal in Kitajska nimata stika z varnostnimi enotami na terenu. Kitajski organi prav tako ne vedo, ali je bil sprožilec: potres, glacialni izbruh, ali izjemne padavine v območju Manasarovar–Ali.
Vse možnosti so odprte, a nič ni potrjeno.
Število žrtve in pogrešanih se spreminja. Ve pa se, da je dogodek znova razkril: Nepalovo ranljivost za GLOF (glacial lake outburst flood) dogodke, odsotnost čezmejnega mehanizma za izmenjavo podatkov v realnem času.
Po lanski katastrofi, ko je glacialni izbruh iz Kitajske uničil Miteri Bridge in terjal enajst življenj, sta državi obljubili vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja. A sporazum še vedno ni podpisan.
Podporo prizadetim krajem so ponudili: Indija – C‑17 in C‑130 z opremo, zdravili, ekipami, Kitajska – takojšnja denarna pomoč, Združene države, Svetovna banka – do 25 milijard NPR nujne pomoči.
Nepal je razglasil krizna območja v okrožjih Rasuwa, Nuwakot in Dhading ter izdal opozorila prebivalcem ob rekah Bhotekoshi, Trishuli in Narayani.
Kitajski predsednik Xi Jinping in premier Li Qiang sta odredila okrepljeno iskanje pogrešanih, znanstveno spremljanje ter preprečevanje sekundarnih katastrof. Tibet je mobiliziral reševalne ekipe …
Neurje.si: Nepalske hudourniške poplave ni sprožil potres, temveč ravno obratno – gmota padajočega ledu in skalnega drobirja je povzročila seizmični dogodek z magnitudo kar 5,2!
Članek: https://neurje.si/ledeniski-plaz-sprozil-katastrofalno…/Po prvih ugotovitvah se je 26. avgusta na približno 5.200 metrih nadmorske višine na območju nepalsko-tibetanske meje odlomil spodnji del ledenika. Ogromna gmota ledu in skalovja je zdrsnila približno 1.200 metrov globoko ter zgrmela v dolino reke Lhende Khola.
Plaz je najverjetneje začasno zajezil reko, zaradi česar se je voda za naravno pregrado začela hitro kopičiti. Ko je pregrada popustila, je po dolini silovito zdrvel izjemno gost hudourniški val, sestavljen iz vode, ledu, blata in skalnega drobirja. Meritve kažejo, da se je gladina reke na nekaterih odsekih v samo pol ure dvignila za kar devet metrov!
Nepal: podor na Langtangu, ki je sprožil poplave stoletja
29. avgust 2026
Katastrofa, ki je 26. avgusta prizadela Nepal in kitajsko‑tibetansko mejo, je dobila po treh dneh novo razlago. Do zdaj so se strokovnjaki opirali predvsem na satelitske posnetke, a naključno posneti posnetki kitajskega drona so razkrili natančen trenutek, ko se je severna stena Langtang Lirunga (7.234 m) dobesedno razklala.
Operater drona na kitajski strani je tistega jutra snemal običajne posnetke z radarske postaje. V ozadju se vidijo Langtang Lirung, Kimshung in jasna, skoraj brezoblačna pokrajina. Nenadoma se na severni steni pojavi bel curek, ki se razširi v ogromen rjav prah, ki se dvigne iz doline Lhende Khola.
To je bil živi posnetek podora, ki je sprožil verigo dogodkov, kakršne Himalaja ne pomni od potresa leta 2015.
Novi posnetki in fotografije kitajskih raziskovalcev kažejo: zrušil se je del skalne stene, ki je nosila viseči ledenik, skalni blok je odtrgal tudi led nad seboj, masa je padla 1.500 metrov po severni steni, med padanjem se je led stopil, skala pa se je spremenila v drobir, vse skupaj je padlo na debris‑covered glacier in sprožilo lokalni potres magnitude 5.2. Po ocenah je šlo za 500 milijonov ton skal in ledu.
Znanstveniki opozarjajo na več dejavnikov: Himalaja je mlada, krhka in tektonsko aktivna, vrhovi niso v izostatičnem ravnovesju — postajajo “pretežki”, permafrost se tali, kar oslabi razpoke v skali, ledenik na severni steni Langtanga se je v zadnjih desetletjih umaknil navzgor, razgalil mehkejši pas kamnine, letošnje poletje je bilo najbolj vroče v desetletju, voda je pronicala globoko v razpoke.
Ko se je skala končno odprla, je masa padla z dovolj energije, da je ob udarcu v dolino: začasno zajezila reko, ustvarila blatni val, ki je v 20 minutah uničil kitajski 6‑nadstropni mejni kompleks v Gyirongu, v 30 minutah pa je dosegla Trisuli in uničila vse na poti.
Blatni val je bil tako močan, da je na kitajski strani celo potoval navzgor po pritoku — redek pojav, ki kaže na izjemno kinetično energijo.
Humanitarni obseg katastrofe
Do sobotnega večera: 675 potrjenih mrtvih, 2.498 pogrešanih v Nepalu, okoli 500 pogrešanih na kitajski strani, med njimi tudi tujci, 100.000 razseljenih in brez domov.
Reševalci se borijo s časom: mnogi so ujeti v porušenih stavbah in tunelih hidroelektrarn. Nepal je mobiliziral vse razpoložljive sile, a obseg katastrofe presega zmogljivosti države. Na terenu so zdaj specializirane ekipe iz Indije, Kitajske in Koreje.
