Gran Paradiso, edini štiritisočak, ki stoji v celoti na italijanskem ozemlju, je 13. julija odkril tragedijo, ki so jo predvidevali. Romunska planinca, Emil Gheorghe in Roman Cornel, sta 9. julija 2026 izginila med vzponom iz koče Vittorio Emanuele II. Ko se nista vrnila in se nista več javila, so reševalci Valle d’Aosta začeli iskalno akcijo, ki je trajala več dni.
Vreme je bilo nestabilno, vidljivost slaba, teren pa prepreden z razpokami, ki so v poletnem času še posebej zahrbtne. Helikopterski preleti niso dali rezultatov. Vsak dan je minil v upanju, da se bo pokazala sled — odtis dereze, košček opreme, premik v snegu.
V torek zjutraj pa so reševalci končno našli tisto, česar so se najbolj bali: razpoko, v kateri sta ležali obe telesi, približno 20 metrov globoko.
Po podatkih italijanske gorske reševalne službe sta planinca verjetno prečila snežni most, ki se je pod njima udrl. Padla sta skoraj istočasno, navezana, brez možnosti, da bi se ustavila. V takih razmerah je padec v razpoko skoraj vedno usoden: stene so gladke, dno je trdo, padec je previsok.
Reševalci so trupla s tehničnimi manevri dvignili iz globine in ju predali Guardia di Finanza – enoti iz Entrèves-Courmayeur, ki vodi identifikacijski postopek.
Romunska skupnost je novico sprejela z globoko žalostjo. Na družbenih omrežjih se vrstijo sporočila:
»Dumnezeu să vă odihnească în pace, Emil Gheorghe și Roman Cornel.«
»Incredibil. Ce veste tristă.«
»Conu și coechipierul lui au căzut într-o crevasă în Alpi.«
In še eno, ki je posebej ganljivo: »Poate că, undeva sus, există o ultimă regrupare, o regrupare în ceruri, unde nu mai sunt crevase, furtuni sau pericole, ci doar liniște și munți fără sfârșit.«
To je tisti del gorništva, ki ga redko omenjamo: ko se zgodba ne konča na vrhu, temveč v tišini ledeniške razpoke. Ko se naveza ne vrne. Ko se gora zapre in ne pove več ničesar.
Gran Paradiso je znan kot eden najbolj dostopnih štiritisočakov. A dostopnost je pogosto varljiva. Poletne razmere so lahko nevarnejše kot zimske: snežni mostovi se tanjšajo, razpoke se širijo, ledenik postane živ organizem, ki se spreminja iz dneva v dan.
Reševalci Valle d’Aosta opozarjajo, da je letos zaradi visokih temperatur stanje ledenikov izjemno nestabilno. Razpoke so globlje, mostovi mehkejši, snežna površina manj nosilna
