Volk, medved, ovca in človek: premik paradigme v Graubündnu?

Ravnovesje med divjimi in domačimi živalmi je eno najobčutljivejših vprašanj sodobnega sobivanja v gorskem (in drugem) prostoru. Medtem ko se lastniki živine borijo za zaščito svojih čred, zagovorniki narave opozarjajo na pravico velikih plenilcev do obstoja. V švicarskem kantonu Graubünden, kjer je politika zatiranja volkov med najstrožjimi v državi, se odpira novo poglavje — primer Alpe Sut Fuina kaže, da lahko preventiva deluje.

Stroga politika, slabši rezultati
Po reviziji zakona o lovu decembra 2022 je Švica dovolila preventivni odstrel volkov, še preden pride do napada. Graubünden je med septembrom 2024 in januarjem 2025 odstrelil 48 volkov. A podatki kažejo, da se je število napadov povečalo — s 142 (avgust 2024) na 167 leto kasneje. Stroga politika torej ni zmanjšala škode, temveč jo je morda celo poslabšala.

Primer dobre prakse: Alpe Sut Fuina
Na planini Alpe Sut Fuina se je poleti paslo: 500 ovac, 7 koz, 2 osla in 40 krav.
Kljub prisotnosti volkov in risov, ki so jih večkrat ujeli s fotopastmi, ni bilo napadov. Ključ je bila dosledna zaščita:
– Elektrificirane ograje podnevi in ponoči.
– Pastirska prisotnost (Sandra Schuster).
– Dva čuvajska psa, ki sta spremljala čredo.
To je potrdilo združenje CHWolf, ki se ukvarja z ohranjanjem volkov in zaščito živine. Njihovo poročilo poudarja, da je bil rezultat plod sistematičnega dela, ne naključja.

Stroka: odstrel ni rešitev
Profesor Luigi Boitani, zoolog z Univerze La Sapienza in predsednik evropske pobude za velike mesojedce, je jasen: »Dobro je znano, da odstrel ne zmanjša škode. Najboljši pristop je preventiva, izobraževanje in obveščanje.« To potrjujejo tudi zgodovinske raziskave: trajnostna zaščita živine je učinkovitejša od reaktivnega zatiranja.

Kaj predlaga CHWolf?
Združenje poziva kantonalno vlado k:
– financiranju oskrbe čuvajskih psov,
– redni zamenjavi materialov za ograje,
– izobraževanju o elektrifikaciji in gradnji ograj,
– logistični podpori za prevoz hrane in opreme.
Kjer javna sredstva manjkajo, CHWolf nudi neposredno podporo rejcem, gradiva za preprečevanje, spremljanje in širjenje informacij.
Graubünden je bil dolgo simbol konflikta med človekom in plenilcem. A jata na Alpe Sut Fuina morda odpira novo pot: od zatiranja k sodelovanju, od strahu k znanju. Ravnovesje je mogoče — če ga gradimo z razumevanjem, ne z orožjem.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja