Stella del Couis – zvezda med vrhovi ali bleščeča rana v Alpah?

Ko dostopnost postane vprašanje identitete – Toda ali je res treba narediti (naše) Alpe še bolj dostopne?

V osrčju italijanskih Alp, nad dolino Aoste, se pripravlja projekt, ki (seveda) buri duhove: Stella del Couis, monumentalna zgornja postaja nove žičnice, ki bo turiste v pol ure iz Aoste popeljala na skoraj 3000 metrov nadmorske višine — na Platta del Grevon. Tam jih bo pričakala panoramska terasa, elegantni bistro in razgled, ki zajame Mont Blanc, Gran Paradiso in Matterhorn. Ključna beseda: dostopnost.

Tehnični presežek ali kulturni prelom?
Nova žičnica, ki povezuje Pile z vrhom Couis, je zasnovana kot največja v regiji. Zmogljiva kabinska naprava bo omogočila hitro in udobno potovanje, s ciljem »demokratizacije višine«. Projekt naj bi spodbudil turizem, podaljšal sezono in omogočil dostop tudi tistim, ki sicer ne bi mogli doživeti visokogorskega sveta.
A Stella del Couis ni zgolj tehnični objekt. Njena arhitektura je monumentalna, z obliko, ki spominja na stilizirano alpsko zvezdo (planiko)  bleščečo, jekleno, futuristično. V notranjosti bo bistro z lokalnimi specialitetami, stregli bodo domačini iz Azije, razstavni prostori in digitalni zemljevidi. Vse to na nadmorski višini, ki je bila nekoč rezervirana za alpiniste, smučarje in gorske delavce.

Dostopnost – komu in zakaj?
Dostopnost je v sodobnem turizmu mantra. A v gorah ima ta beseda več plasti. Ko postane cilj, ne sredstvo, se spremeni narava prostora. Alpe niso zabaviščni park, temveč kulturna krajina, ki je stoletja oblikovala identitete, vrednote in skupnosti.
S Stello del Couis se odpira vprašanje: ali je razgled na Mont Blanc še vedno veličasten, če ga opazujemo s terase, ob kapučinu in Wi-Fi-ju? Ali je občutek dosežka, ki ga prinese vzpon, zamenljiv z vožnjo v kabini?

Med razvojem in razkrojem
Zagovorniki projekta poudarjajo gospodarski učinek: nova delovna mesta, podaljšana sezona, večja prepoznavnost regije. Kritiki pa opozarjajo na kič, ki izpodriva tišino, na komodifikacijo narave in na izgubo gorske etike.
»To ni več gora, to je kulisa,« piše eden izmed komentatorjev. Drugi dodaja: »Ko se razgled spremeni v produkt, se spremeni tudi pogled.«

Kaj pomeni biti v gorah?
Alpe so bile vedno prostor napora, kontemplacije, spoštovanja. Dostopnost je pomembna — a ne na račun izkušnje. Morda je pravi izziv v tem, da ohranimo več vrst dostopnosti: fizično, kulturno, duhovno. Da ne pozabimo, da je pot v gore tudi pot vase.
Stella del Couis bo morda res zvezda med vrhovi. A vprašanje ostaja: ali bo svetila v prid skupnosti — ali bo le bleščeč odsev sveta, ki je pozabil, zakaj sploh hodi v gore?

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja