Srečo Rehberger in Tadej Slabe v smeri Masada (leta 1986)

Bilo je nekoč … Slovenska plezalna klasika iz Avstralije

Leto 1986. Slovensko prosto plezanje je v polnem razmahu, a svetovna scena je še vedno oddaljena, skoraj mitična. V tem času se dva mlada plezalca, Srečo Rehberger in Tadej Slabe, podata na pot v Avstralijo – v osrčje peščenjakov Mont Arapiles, kjer se rojevajo najtežje smeri južne poloble. Njuno plezanje, ujeto na filmski trak Matjaža Fistravca, danes velja za enega prvih slovenskih (športno) plezalnih filmov in dragocen dokument časa, ko je bilo vse še v nastajanju.

Mont Arapiles – svetovna scena v pesku
Po prihodu v Melbourne sta se odpravila 300 kilometrov proti zahodu, v državo Victoria, kjer se razprostira Mont Arapiles – dvokilometrska veriga sten in stolpov, znana po gladki skali, slabem trenju in zaobljenih oprimkih. Smeri so kratke, a tehnično izjemno zahtevne, pogosto dolge le en raztežaj, a z nakloni, ki jemljejo sapo.

Masada – vzdržljivostni mit
Njuna glavna tarča je bila Masada (ocena 30 po avstralski lestvici, kar ustreza približno X-/X po UIAA). Smer je leta 1984 prvi preplezal Kim Carrigan, pionir avstralskega prostega plezanja. Masada je 30 metrov dolga, a kar 10 metrov previsna. V njej sta le dva klina in en svedrovec – vse ostalo si mora plezalec urediti sam. Gre za tipično vzdržljivostno linijo z odločilnim mestom v zgornji tretjini.
Rehberger in Slabe sta za prost vzpon potrebovala šest dni, z neštetimi padci in ponovitvami. Bila sta peta in šesta posameznika, ki sta smer preplezala, tik za Didierjem Rabotoujem, znanim francoskim plezalcem, s katerim sta se srečala prav v Arapilesu.

Lord of the Rings in India
Po uspehu v Masadi sta se lotila še Lord of the Rings (ocena 31), takrat druge najtežje smeri v Avstraliji. Slabe se ji je posvetil v celoti, a mu ni uspelo. Rehberger je medtem preplezal smer India (ocena 29), še en tehnični biser, ki zahteva natančno gibanje in občutek za trenje. Tudi to smer je pred njim preplezal Rabotou.

Film, ki je postal dokument časa
Fistravec je plezanje v Masadi posnel na filmski trak, kar je danes dragocen arhivski zapis. Poleg tega so snemali še atraktivne smeri, kot sta Okus po medu (previsna prečnica) in Kachoong (ikonična vodoravna streha, ocenjena med VII in VII+). Film je eden prvih slovenskih dokumentov, ki prikazuje prosto plezanje v svetovnem merilu.

Slovenci v Melbournu
Obisk Avstralije ni bil le športni, temveč tudi kulturni dogodek. Slovenska skupnost v Melbournu je plezalce toplo sprejela. Gostovala sta v studiu slovenskega etničnega radia, v društvu Eltham pa prikazala barvne diapozitive in film Cerro Torre. Njuna odprava je postala most med generacijami in celinami.

Zapisi v zgodovino
Vzpon v Masadi je bil več kot le športni dosežek – bil je izjava o prisotnosti slovenskega prostega plezanja na svetovnem zemljevidu. Rehberger in Slabe sta s svojo predanostjo, vztrajnostjo in tehnično dovršenostjo pokazala, da sodita v širši krog najboljših plezalcev tistega časa.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja