Franc Ekar: Planinsko društvo Gorje, upravljalec in oskrbovalec triglavske koče »Planika,« je tudi letos 9. avgusta že petič zaporedoma pripravilo sv. mašo za ponesrečene in umrle v planinsko gorskem svetu. Mašo je daroval župnik dr. Matej Pavlič, velik ljubitelj in častilec gora.
Koča Planika je ena triglavskih planinskih koč, ki je najbolj planinsko originalno slikovita pod vrhom in »okolšno« očaka Triglava. To lokacijo na t. i. »Prodih« so takratni bohinjski Slovenci po pobudi bohinjskega župnika Ivana Žana izbrali kot lokacijo za prvo slovensko planinsko kamnito zavetišče, ga zgradili l. 1869 in se je zaradi izjemne lokacije in panoramskih razgledov poimenovalo »Triglavski tempelj«. In v letu 1871 pa je bila postavljena že prva koča. V letu 1946 pa so po tratnem političnem razdelilniku premoženja SPD/Slovensko planinskega društva/ planinski dom, ki je bil do takrat poimenovan Aleksandrov dom, dodeli PD Gorje, ki ga že vseskozi vestno in odgovorno uspešno upravlja in oskrbuje v okviru lastnega društva kot primer dobrega gospodarja.
V mašnem sporočilu je g. župnik dr. Matej Pavlič izpostavil vrednote gora, lepa pričakovanja in doživetja. Obudil je spominjanja na Jakoba Aljaža, župnika z Dovjega, ki je pred 130 leti »postavil« svoj »Turn« stolp ob vrhu Triglava na bohinjski »Studorjevi« k.o. in stolp podaril še istega leta SPD. Gospod župnik je obudil tudi spominjanje na gorjanskega pokojnega župnika Branka Zadnika, velikega ljubitelja gora in poeta, pesnika, ki je sklenil življenjsko pot župnikovanja na Jezerskem. Bile pa so sporočene globoke misli spominjanju na ponesrečene v gorah.
Anton Kelbel, novi predsednik PD Gorje, in nekdanji predsednik, sedaj častni Jože Kosmač, pa sta pozdravila vse navzoče prisotne in ostale, ki so sodelovali pri tem dogodki tudi s sporočilom, da se bo tradicija spominjanja z Sv. mašo tudi v bodoče nadaljevala.
Na ta tradicionalni dogodek sem bil povabljen kot gorski reševalec in gorski vodnik. V pozdravnem nagovoru sem se zahvalil vodstvu PD Gorje za izkazovanje tako velikega spoštovanja do ponesrečenih v gorah in spregovoril o vrednotah planinstva gora pa tudi v upanjih, da se bomo z gore vračali varno in srečno. Ne glede na današnji čas so planinska društva in PZS še vedno temelj slovenskega domoljubnega planinstva, ki se je z rezultati povzpelo v sam svetovni vrh, ga doseglo in preseglo. Žal pa smo tudi Slovenci v dobrem stoletju »morali« plačali velik davek goram, ko smo izgubljali najdražje, ki so za večno ostali v gorah. Zato so taki dogodki daritve in spominjanja za pokojne, velika vrednota in zahvalnost.
