Nova norveška tehnologija, ki zasutemu v plazu obeta več časa za življenje
Prve žrtve nepredvidljivih snežnih plazov so tu (tudi nas je zadeva presenetila v smislu, da nismo pred začetkom zime še nobene objave namenili plazovom in posledicam), zato si velja malo pokukati, če je slučajno kakšna novotarija na področju podaljšanja preživetvenega časa. Ker je slovenska gorska skupnost precej ujeta v ortodóksno organizacijo (izgovori v smislu: potem bodo pa še bolj tvegali – kot da povsem brez zimske plazovne opreme ne?), smo sicer že lahko videli, da niti nahrbtniki z napihljivimi blazinami kaj šele pozabljeni avalungi ne pridejo v poštev ob »slav(n)opredpisanemu lavinskemu trojčku.« K sreči pa po svetu ostajajo še vsaj »prosti vozniki,« ki si vsake toliko čase izmislijo kaj novega. Nekakšno nadaljevanje zgodbe avalunga je v napravi, ki si jo bomo na kratko pogledali …
V gorah štejejo minute. Ko plaz zasuje človeka, se začne neizprosna tekma s časom – in z zrakom. Do zdaj je veljalo, da ima zakopana oseba približno 15 minut možnosti za preživetje, redkeje do 35. A nova naprava, razvita na Norveškem in preizkušena v Dolomitih, to mejo premika. Safeback SBX, integrirana v nahrbtnik, omogoča, da zakopani pod snegom diha do 90 minut in s tem daje reševalcem tisto, kar je najdragocenejše: čas.
Tehnologija, ki diha s snegom
Naprava izkorišča poroznost snega. Z baterijsko (električno) gnano črpalko vsesava zrak izza hrbta in ga dovaja v predel obraza. Aktivira se z gumbom na naramnicah (podobno kot pri nahrbtnikih z napihljivimi blazinami) in črpa do 150 litrov zraka na minuto. Zasnovana je tako, da deluje tudi v primeru, ko je obraz zakopan – (a le) dokler so dihalne poti odprte!
Gre za preprosto, a na nek način genialno rešitev: zrak, ki je že tam, se usmeri tja, kjer je potreben. In to brez dodatnih cevi, mask ali jeklenk.
Preizkus v Dolomitih
Marca 2023 je Eurac Research iz Bolzana izvedel klinični preizkus na nadmorski višini 2000 metrov. 24 prostovoljcev, starih med 23 in 54 let, je bilo pokopanih pod pol metra snega (pri takšnih preizkusih je ob vseh mogočih varnostnih ukrepih potrebno paziti tudi na težo, ki pritiska in utesnjenost prostora) – polovica z delujočo napravo, polovica brez.
Rezultati so bili jasni:
V kontrolni skupini je štiri udeležence zajela panika (poleg poškodb nezdružljivih z življenjem eden od spregledanih vzrokov za hitro smrt), sedem pa je bilo izkopanih po povprečno 6,4 minutah zaradi padca nasičenosti s kisikom pod 80 %.
V skupini z napravo Safeback SBX nihče ni zahteval prekinitve, vsi so ostali zakopani 35 minut, brez hipoksemije (nizke ravni kisika v krvi).
»To je izjemno,« pravijo raziskovalci. »Zadušitev je vzrok smrti pri dveh tretjinah žrtev plazov. Če naprava podaljša čas preživetja za petkrat, pomeni, da lahko reševalci pridejo pravočasno.«
Mednarodno sodelovanje
V raziskavi so sodelovali: Univerza v Bergnu (Norveška), CNSAS – italijanski alpski reševalci, SLF Davos (Švica), Univerze v Kölnu, Innsbrucku, Padovi, CNR Milano in zdravstveni organ Južne Tirolske
Logistično podporo sta nudila Guardia di Finanza in žičnica Passo Rolle. Študijo sta financirala Eurac in MountainLab.
Orodje, ne rešitev
»Nobena naprava ne nadomesti preventive,« opozarjata vodilna raziskovalca Frederik Eisendle in Giacomo Strapazzon. »A Safeback SBX je izjemno učinkovito orodje, ki podaljša čas za reševanje in zmanjša tveganje za smrt zaradi zadušitve.«
Kaj to pomeni za gorske skupnosti?
Safeback SBX ni čudežna rešitev. Je dodatek, ki lahko v kritičnih trenutkih pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Za smučarje, turne pohodnike, gorske delavce in reševalce je to tehnologija, ki ne nadomešča znanja, previdnosti in izkušenj — jih pa dopolnjuje.
V času, ko se gorski turizem širi in se nevarnosti plazov povečujejo, je to droben korak v smeri odgovornega sobivanja z naravo. Dih, ki traja dlje, je lahko dih, ki omogoči vrnitev.
