Tine Orel
NOVI ČLANI GHM so med drugim tudi Boris Garf iz Moskve (SSSR), Michel Vaucher iz Ženeve, medtem ko smo za dva Poljaka že poročali (Biel, Utracki). V GHM se člani »pripuščajo«, izbor je zelo strog. Članstvo v GHM danes pomeni več kot članstvo v OAC. Predsednik GHM je bil v l. 1960 spet Jean Franco, l. 1961 pa Guido Magnone.
LETALO V HIMALAJI ne bo več posebnost. Eiselinova ekspedicija na Dhaulagiri je dokazala uporabnost in uspešnost zračnega transporta. Čeprav ni šlo vse gladko, letalu ni mogoče oporekati praktičnost. Pilatus Porter je imel precej nezgod, a vse so mehanične narave in bi se dale odpraviti in popraviti. Vzrok ni bila višina, marveč slaba nepalska letališča, ki nimajo hangarjev niti mehaničnih delavnic. Za pilota višina 5000 do 5700 m brez kisikovega aparata ni nič posebnega. Težko pa je v tej višini dobiti prostor za pristajanje, vsak pristanek je tvegan. Zato bi bilo za ekspedicijo bolje, če bi imela dve letali. Pilatus Porter je bil nekak zračni kamionet. odnašal je v višave po 4 može in 300 kg bremena z brzino 200 km na uro. Iz Rima preko Bagdada v Kathmandu je rabil 8 dni.
Letalo pa postavlja ekspedicijo v nove okoliščine: ni več romantičnega pristopa po himalajskih dolinah, tabornih ognjev, skupnih šotorov, stika z nosači i. p. moštvo je vedno dislocirano, ves čas ekspedicije jih letalo trga vsak sebi. Eiselinovo letalo je od 38 dni delovalo le deset dni, k sreči brez večje nesreče, ki so uvajale še vsako novost v letalstvu.
Nepalci so že kupili dva PC 6, en švicarski pilot je ostal kar v Nepalu za letalski servis. Namesto železnice in ceste bo Nepal gradil aerodrome. Eiselinova ekspedicija je Nepalu pokazala smer v razvoju prometa.
ÖHG (Avstrijska himalajska družba) ima za l. 1962 dovoljenje za Dhaulagiri. Nepal je izdal dovoljenje, da namesto vzpona na koto 8172 m raziščejo severozahodno področje te kote, ki nosi ime Dhaulagiri Himal ali kratko Dhaula Hi-mal. Tu je cel venec pet in šesttisočakov ter šest in sedemtisočakov in deloma še popolnoma neraziskanih dolin. L. 1953 je bil tu dr. Herbert Tichy, l. 1954 pa Toni Hägen, jeseni istega leta sta poizkušala tu z vzponi Angleža G.O.M. Roberts in G. Lorimer. Prišla sta na dva šesttisočaka in Putha Hiunčuli (7239 m). Področje je težko dosegljivo. Zadnje letališče je v Pokhari, zadnje človeško bivališče pa v Mukutu (4270 m). Med srečniki, ki bodo letos v tej avstrijski ekspediciji. so večji del sama nova imena, le zdravnik dr. W. Wehrle je bil v avstrijski ekspediciji na Dhaulagiriju 1959. V Nepal bodo šli antropolog dr. Breitinger (univerza Dunaj), geofizik H. Fischer (univerza Graz), alpinisti Almberger, Eidher, Gstrein in Weissensteiner. Finansirala bo ekspedicijo družba ÖHG, del bodo prispevali udeleženci sami, ostalo bo dala zbirka, posebne znamke in dopisnice (vsaka dopisnica s pozdravi iz Nepala stane 10 S.
DR. ERWIN SCHNEIDER bo vodil v l. 1962 himalajsko ekspedicijo ÖAV in DAV, torej sodobni anšlus v Himalaji. Ekspedicija bo imela kartografske naloge, člani bodo kartografi, alpinistične naloge pa so prevzeli gorski vodniki Kuno Rainer iz Kitzbühla. Ernst Senn iz Innsbrucka in Hubert Scbriebl. Prva dva sta v prvih letih po vojni mnogo pomenila. Ekspedicija se zanaša na pomoč Švicarja dr. Tonija Hagena. ki deluje v Kathmanduju.
VISOKOGORSKA POLICIJA je že uvedena v Švici. Policijski šef kantona Graubünden je jeseni l. 1961 osebno vodil tečaj za policiste, ki se specializirajo za službo v gorah in posebej v reševalni službi. V tečaju je bilo 13 policistov iz Püricha, iz Berna 8, iz Luzerna 4, iz manjših mest po eden. Na programu je bilo plezanje v suhi skali in ledu, reševanje in vsa tehnika, ki pride v gorah v poštev. — Pravzaprav je takle tečaj prišel precej pozno. V Švici se je v drugi polovici leta 1961 smrtno ponesrečilo 77 ljudi, 62 pa je bilo težje poškodovanih.
Največ jih je zdrsnilo v suhi skali, ena tretjina. V l. 1961 so torej švicarske Alpe terjale kar 91 smrtnih žrtev. Povprečni stroški reševalnih akcij so bili 482 frankov, največji stroški za eno ekspedicijo so znašali 11 992 frankov, pri čemer pa je skoraj polovica odpadla na letalsko pomoč. Vzroki? Slaba oprema, neizkušenost, precenjevanje sposobnosti, slabo poznavanje gorske prirode.
PLANINSKI MUZEJ V BERNU je v svojem proračunu odvisen od prispevkov sekcij SAC. Za 100 letnico vrhovnega švicarskega foruma bo priredil posebno razstavo. Muzej se zdaj preureja, posebno tisti del, v katerem je razstavljena favna in flora. Preureditev bo končana šele l. 1963. Posebno pomemben del muzeja je kartografija. Kdor je videl ta del muzeja, mora priznati izredno metodično dovršenost in instruktivno učinkovitost eksponatov. V l. 1960 je muzej obiskalo 13 472 obiskovalcev, od tega 2076 šolskih otrok. Muzej ima tudi dragoceno planinsko knjižnico.
Proračun znaša 50 000 frankov za leto 1960. pri čemer znašajo personalni izdatki 17 388 frankov.
PLANINSTVO V DANAŠNJEM ČASU je tema, o kateri se je v preteklem desetletju mnogo pisalo. Vdor tehnike v gore je zmedel duhove, planinske organizacije so večji del šle v frontalno opozicijo proti turističnemu »izplenu« alpskih lepot. Sčasoma pa so spregledale, da z jalovimi protesti ničesar ne dosežejo, zato so zavzele realnejše stališče. Obvarovati je treba za vsako ceno vsaj nekatere predele pred turistično industrijo in njenim šumom. Planinstvo naj vodi modernega človeka stran od vsakdanje naglice k zdravemu prvobitnemu gibanju. Požiranje kilometrov po alpskih cestah gotovo ne more biti višek užitka, toda prepričati o tem ljudi ne bo lahko! Ljudje niso radi skromni, če jim ni treba biti, radi so komodni, če so lahko. Vzeti pot pod noge, nahrbtnik oprtati, če to ni več moderno, to ni kar tako.
Vendar so še stvari v gorah, ki vlečejo. Res da ni več kaj odkrivati, toda vsak nov vzpon je prodor v neznano. Moderno tehnično plezanje ni samo na sebi slaba stvar, tradicija še ni vse. Mikavnost gora ni v romantičnem begu iz vsakdanjega življenja, kakor je pred vojno še rada zapisala srednja generacija, ljubezen do gora je ljubezen do kontrastov. Zelo preprosto, nič romantično, a v bistvu vedno isto. Tako nekako pravijo vodilni ljudje v SAC, ki ljubosumno čuvajo svojo planinsko tradicijo.
