Benjamin Védrines in Nicolas Jean – Jannu Est – Le sommet des pieux (2300 m ED-)– Je zlati cepin 2026 oddan?
Odprava Jannu 2025 je z zgodovinskim vzponom na Vzhodni Jannu (Kumbhakarna – 7468 m), vstopila v alpinistično zgodovino. Po neuspelem poskusu leto prej sta se francoska alpinista Benjamin Védrines in Nicolas Jean vrnila v Nepal z jasnim ciljem: splezati novo smer na od človeka nedotaknjen vrh.
Smer »Vrh špice« – 2300 metrov čiste vertikale
Vzpon sta opravila po severni steni, nato pa nadaljevala po vzhodnem grebenu v alpskem slogu, brez dodatnega kisika in brez fiksnih vrvi. V smeri se nameri 2300 metrov in ocenjena z ED-, izjemno zahtevna, tehnično kompleksna in psihično naporna.
Vzpon je trajal štiri dni v ekstremnih razmerah, z nočitvami na izpostavljenih mestih, v globokem snegu in pod stalno grožnjo plazov. Vrh sta doseglav sredo, 15. oktobra, ob 13.40 (po lokalnem času), po šestih tednih bivanja in priprav pod steno in na okoliških gorah, v popolni izolaciji in z neomajno osredotočenostjo. Sestop sta začela brez večjega odlašanja. V bivak na 5100 m sta se vrnila okoli 19.20 preden sta v četrtek nadaljevala proti vznožju, s približno 50 spusti po vrvi. »Konec je bil zelo stresen,« je dodal Védrines. »Območje je bilo neznano in bilo je malo mest za varovanje pri spustu po vrvi.« V bazni tabor sta prispela v četrtek ob 17.30. V petek zjutraj sta očitno težko vstala, …
Timsko delo in prijateljstvo
Benjamin Védrines je vzpon opisal kot »izkušnjo redke intenzivnosti,« ki je zahtevala »prav toliko odpornosti kot natančne priprave«. Z Nicolasom sta tvorila tesno povezano ekipo, ki je delovala kot eno telo – vsak je (po)vlekel drugega navzgor do meja svojih zmogljivosti. »Na vrhu tega nekoč deviškega vrha sta se nama oči zasvetila tako močno kot Mlečna cesta, ki je visela nad nama šest tednov, ki sva jih preživela tukaj – raj za sanjske alpiniste.«
Nicolas je dodal: »Deviški vrh velika stena, alpski slog, tehnični alpinizem in predvsem plezalni partner. Štiri dni na tej ekstremni steni za tisto, kar še danes predstavlja vrhunec moje alpinistične kariere.«
Sanje, ki so postale resničnost
Vzpon na Vzhodni Jannu ni bil le tehnični dosežek, temveč tudi uresničitev otroških sanj. Oba alpinista sta poudarila pomen potrpežljivosti, strasti in »kančka norosti,« ki je potreben za tovrstne podvige. Njuna zgodba je poklon domišljiji, vztrajnosti in prijateljstvu — ter himalajski pokrajini, ki še vedno skriva nekatere najlepše skrivnosti sveta. Tudi številni slovenski alpinisti (pod goro so se od leta 1991 do 2004 (z)vrstili: Vanja Furlan, Bojan Počkar, Matjaž Vrtovec, Dušan Debelak, Anton Pavlič, Rudi Podgoršek, Damjan Vidmar, Tomaž Žerovnik, Avgust Robnik, Tomaž Žerovnik, Žiga Petrič, Franc Gajšek, Gregor Lačen, Tomaž Humar in verjetno še kdo) so poskušali splezati ta navidez nedosegljiv vrh »francoske gore« in tudi njihove drago plačane izkušnje podajajo vrednost Benjaminovemu in Nicolasovemu vzponu. Ni kaj – kdor zna, zna!
