Tržičan, 3. november 2025 (PDF)
Jelena Belhar: Pastirji na naših planinah niso le čuvaji živine, so tudi čuvaji dediščine majerstva, ki je vtkana v kulturno identiteto našega kraja. Njihovo delo je naporno, pogosto samotno, a izjemno pomembno – tudi za turistični utrip Tržiča. Vsi trije so prejemniki priznanj Gorenjske turistične zveze za dolgoletno delo na planini ter ohranjanje planšarske nesnovne kulturne dediščine. Priznanja so bila podeljena 4. oktobra 2025 v Tržiču, na dogodku, ki je potekal v soorganizaciji s TD Plac.
Miroslav Kavar
Kako dolgo ste že majer in kaj vas je prineslo v ta poklic?
Planino Korošico sem prevzel leta 1993, torej se s pašo ukvarjam že 32. leto. Za ta poklic sem se odločil, ker me je od nekdaj veselilo delo z živino. Kaj vam pomeni življenje na planini?
Kaj je tisto najlepše, kaj zna biti najtežje?
Življenje na planini mi predstavlja manjši vir dohodka. Najlepše je takrat, ko je lepo vreme, da se živina lepo pase. Najtežje pa, ko se živina poškoduje ali zboli.
Ste opazili, da se je skozi leta delo na planini kaj spremenilo? Kako ljudje danes gledajo na pašništvo?
Skozi vsa ta leta se delo na planini ni kaj dosti spremenilo. Obiskovalci na stvar gledajo vsak po svoje.
Kako zgleda vaš dan na planini – od jutra do večera?
Dan na planini se prične z ogledom celotne črede in hranjenjem telet, takrat ko je to potrebno. Nato sledi molža. Čez dan je potrebno imeti živali pod nadzorom. Če katere ni na spregled, jo je potrebno poiskati. Tudi zvečer je potreben pregled živine.
Kaj bi rekli mladim, ki bi jih mogoče zanimalo stopiti v vaše čevlje in nadaljevati planšarsko tradicijo?
To delo je sezonsko, če sem natančen za 3 mesece na leto. Menim, da se mladi zato redko odločajo za to delo.
Matjaž Kleindienst
Kako dolgo ste že majer in kaj vas je prineslo v ta poklic?
Za poklic majerja sem se odločil že kot petleten fantič. Takrat sem s starim atom opravljal kmečka dela. Ata je bil prvi, ki me je peljal v planino. Takoj sem začutil, da se želim s to panogo ukvarjati vse življenje.
Kaj vam pomeni življenje na planini? Kaj je tisto najlepše, kaj zna biti najtežje?
Življenje na planini mi daje svobodo. Vsako leto zgodaj spomladi že komaj čakam, da me planina pokliče. Lepih stvari je veliko. Od spomladanskih planinskih rož do jesenskih zlatih barv. Za majerja je zagotovo najtežje obdobje daljšega slabega vremena.
Ste opazili, da se je skozi leta delo na planini kaj spremenilo? Kako ljudje danes gledajo na pašništvo?
Skozi leta je zagotovo opazna sprememba. Planine obiskuje vedno več ljudi. To je dobro za turizem in promocijo planšarstva. Zdi se mi, da v zadnjem času ljudje vedno bolj cenijo poklic pastirja in kmečki način življenja.
Kako zgleda vaš dan na planini – od jutra do večera?
Glede na to, da preselim kmetijo na planino, je dan kar pester. Zjutraj je na vrsti krmljenje živali na planini. Enkrat čez dan, odvisno od časa, grem pogledat krave, ki se pasejo po okoliških pašnikih. Poskrbeti je treba tudi za vzdrževanje ograje. Največ časa pa preživim v kuhinji, iz katere ves čas diši po domačih kmečkih dobrotah.
Kaj bi rekli mladim, ki bi jih mogoče zanimalo stopiti v vaše čevlje in nadaljevati planšarsko tradicijo?
Povedal bi jim, da je to najlepši poklic pod soncem, vendar moraš to poslanstvo čutiti globoko v srcu. Seveda pa sem vedno na voljo za kakršnakoli vprašanja in nasvete.
Drago Oranič
Kako dolgo ste že majer in kaj vas je prineslo v ta poklic?
Delo pastirja opravljam že od leta 2003. Do leta 2023 sem bil pastir na planini Tegošče pod Košuto, zadnji dve leti pa sem to delo opravljal na planini Dovška Rožca pod Dovško Babo. Preden sem začel s planšarstvom, sem se doma na kmetiji ukvarjal s pridelovanjem vrtnin in rejo živali. Ker je naša kmetija majhna, pogoji za prodajo zelenjave pa so se zaostrovali in stroški vse bolj naraščali, sem bil primoran razmisliti, kako naprej. Na planini Tegošče se je pokazala priložnost za pašo. Vsi člani družine so se strinjali, da bi prevzel delo pastirja. Tako se je moje začasno delo pastirja zavleklo v kar 23 pašnih sezon.
Kaj vam pomeni življenje na planini? Kaj je tisto najlepše, kaj zna biti najtežje?
Življenje na planini je popolnoma drugačno kot doma na kmetiji. Vse poteka bolj umirjeno, sam si določaš dnevni ritem. V planini je vsako leto oziroma sezono drugače, vedno pa je najlepše pogledati živali, ki se mirno pasejo skupaj z jelenjadjo in srnjadjo. Najlepša dela dneva sta jutro, ob poslušanju zvokov narave, in večer, ko se narava umirja. Seveda pa ni vse dni lepo. Najtežje je, ko pride do nesreče ali pogina živali.
Ste opazili, da se je skozi leta delo na planini kaj spremenilo? Kako ljudje danes gledajo na pašništvo?
Včasih je bil pastir le pastir, ki je poskrbel za živali, pašne površine in ograjo. Zadnje čase pa je pastir tudi administrator, saj je potrebno izpolnjevanje marsikatere dokumentacije. Na planino vsako leto pride vse več obiskovalcev. Eni pridejo na klepet in kavo, drugi se okrepčajo s pastirsko hrano. Nekateri pa očitno mislijo, da so na planšariji v hotelu na Bledu.
Kako izgleda vaš dan na planini – od jutra do večera?
Dan se začne z jutranjo molžo. Sledi postavljanje mleka v latvice in priprava mlečnih izdelkov – skute, smetane in mladega sira. Živali se ves čas pomikajo in »gredo« za hrano. Pasejo se v več tropih, zato jih je potrebno preštevati. Čez dan pripravim drva za kurjavo in pregledam ograjo na mestih, kjer jo strgajo jeleni ali nevede pohodniki. Vmes poskrbim za morebitne obiskovalce. Ko se dan prevesi v večer, sledi še večerna molža in delo z mlekom. Tako se delovni dan pastirja zaključi.
Kaj bi rekli mladim, ki bi jih mogoče zanimalo stopiti v vaše čevlje in nadaljevati planšarsko tradicijo?
Če hočeš opravljati delo pastirja, moraš imeti rad delo z živalmi in se jih ne smeš bati. Znati moraš živeti z naravo in se prilagajati razmeram na planini. Elektrika, voda in internet niso nekaj samoumevnega. Imeti moraš primeren odnos do soljudi in znati komunicirati z njimi, saj pogosto pridejo mimo.
Vse fotografije: družinski arhiv
