Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Za oddajo Tednik se je po odmevnem prispevku s Pokljuke Jelena Aščić odpravila v avstrijski Narodni park Visoke Ture in preverila, kako je tam s parkiranjem, kolesarjenjem in hojo izven označenih poti, nabiranjem gob in zelišč. V kolikšni meri obiskovalci upoštevajo pravila in kako visoke so kazni?
In še malo o posebni omembi …
Na Prvem programu je Aleš Ogrin predstavil projekt Opremimo slovenska plezališča: kako plezalci skrbijo za svoje skale. S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. Pred nekaj leti je s tem namenom in namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča ali na kratko projekt OSP, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži.
Na N1 so tudi poobjavili STA prispevek. Posebej velik pritisk je na najvišjo slovensko goro. Glede na ocene se na Triglav letno povzpne tudi do 70.000 ljudi, pri čemer je treba upoštevati, da je obisk močno skoncentriran na posamezne lepe dneve, o čemer pričajo tudi podobe, ki prihajajo s Triglava. “Težko rečemo, da je to še lepo doživetje. Prihajamo v fazo, ko bomo, čeprav nekateri ukrepi morda niso zaželeni, kot družba dosegli zavedanje, da je nekaj treba storiti,” je prepričana Odar. Mnenje o tem “poskusnem pamfletu”, ki smo ga prejeli in podelili, je na >>> https://gore-ljudje.net/novosti/triglav-z-rezervacijo-komu-pripadajo-slovenske-gore/
Kot skoraj vsi ostali, tudi oni povzemajo odmeven dogodek v Tatrah, kjer je gorski vodnik je v poljskih Tatrah rešil devetmesečnega dojenčka, potem ko sta se njegova starša znašla v težavah pri sestopu z gore Rysy. Gorski vodnik Szymon Stoch je družino iz Litve srečal v soboto, medtem ko je po isti poti vodil drugo skupino, poroča TVP World. Pot proti gori Rysy, najvišjemu vrhu na Poljskem, je bila takrat že prekrita s trdim ledom in snegom. Razmere niso zahtevale le ustrezne opreme, temveč tudi izkušenost in pozornost. Kljub večkratnim opozorilom Stocha, še enega vodnika, slovaškega gorskega reševalca in osebja planinske koče Chata pod Rysami, sta starša nadaljevala vzpon na vrh.
“Nosila sta dojenčka in rekla, da gresta na vrh,” je po navedbah profila Tatromaniak na družbenem omrežju Facebook povedal Stoch. Ko sta zakonca vendarle dosegla vrh, sta ugotovila, da je sestop prenevaren, in prosila Stocha, naj jima posodi dereze in pomaga pri sestopu. Vodnik je prošnjo zavrnil, saj je vedel, da bi lahko zavezovanje skupine z vrvjo pomenilo nevarnost za vse. Če bi enemu zdrsnilo, bi padli vsi. Stoch jima je svetoval, naj pokličeta reševalne službe, saj je bila to edina varna možnost, a sta starša predlog zavrnila, ker nista imela urejenega turističnega zavarovanja. “Raje sta tvegala življenje svojega otroka, kot da bi plačala reševanje,” je v objavi zapisal Tatromaniak. Ko so se razmere zaostrile in postale življenjsko ogrožajoče, se je Stoch po poročanju TVP World odločil, da bo dojenčka vzel v svoje roke in ga sam nesel na varno. “Korak za korakom, popolnoma osredotočen, je otroka odnesel na varno,” je na družbenem omrežju Facebook pojasnil Tatromaniak in dodal, da je “z zelo veliko verjetnostjo otroku rešil življenje.” Dogodek je sprožil val kritik na račun staršev.
V Delu je članek R. I. in STA v katerem povzemajo statistiko: zakaj Italijanom otroci uspevajo le v gorah? Zahodni sosedje so znova zabeležili rekordno nizko stopnjo nataliete, izjeme so nekateri gorski oziroma hriboviti predeli na severu države. Odgovor je povsem preprost, ljudje bežijo pred množičnim turizmom v cenejše predele …Simona Bandur je (brez navedbe STA) pripravila članek: Na Triglav z rezervacijo? To bi bil zadnji možni ukrep. Triglav obišče od 40.000 do 70.000 pohodnikov na leto, odvisno od vremenskih razmer. Težava je ta, da jih je največ skoncentriranih v lepih koncih tedna.
V Slovenskih novicah Tina Horvat piše, da v slovenskih gorah živi le še 250 kozorogov, kljub ogroženosti ostajajo lovna divjad. Prvič so izumrli že konec srednjega veka, divji lovci so jih streljali zaradi mitološkega srčnega križa. Kdaj bodo uvrščeni na rdeči seznam ogroženih vrst, še ni znano.
Prav tako najdemo njen prispevek: Bo Nejc kaznovan za prijateljevo smrt na izletu? Končana odškodninska pravda družine pokojnega Jureta Ribnikarja proti Nejcu Kuharju. Odločitev kranjskega sodišča, ali jim po sinovi smrti pripada 43.000 evrov, še ni znana.Janez Mihovec je splezal na Raufnk, ki je idrijska tehnična dediščina in tudi čudovita razgledna točka nad mestom in se povzpel na Sveti Tomaž nad Vojnikom, kMOR lahko pridemo na dva načina; tik pod vrhom stoji planinski dom.
Janez Mihovec, je podpisan tudi ob članku v Domovini, kjer pa predstavlja zanimivosti Pavle Jesih, ene prvih slovenskih alpinistk.
Na Siolu je prispevek Stele Mihajlović Reševanje v slovenskih gorah: kdo (naj) plača, ko gre vse narobe? Zanimivi so predvsem podatki:
– V povprečju intervencija stane nekaj tisočakov
– Posamezna intervencija je unikatna in traja različno dolgo, odgovarjajo z uprave za zaščito in reševanje (URSZR) na vprašanje o strošku posamične intervencije.
– V povprečju intervencija traja eno uro, lahko tudi več, so povedali. Stroški posredovanja s helikopterjem in posadko so izračunani na uro.
– Ura letenja je pri Letalski policijski enoti (LPE) ovrednotena na 3.800 evrov.
– V Slovenski vojski je cena ure letenja s helikopterjem odvisna od tipa zračnega plovila.
– Ura letenja s helikopterjem bell 412, s katerim se opravi večina reševanj v gorah in na težko dostopnih terenih, stane 3.724,29 evra. Le izjemoma oz. zelo redko se intervencije v gorah opravljajo s helikopterjem cougar, katerega urna postavka znaša 5.079,45 evra.
– Med stroške intervencije spadajo tudi potni stroški oseb in intervencijskih vozil, ki znašajo od 150 do 160 evrov na intervencijo, odvisno od števila reševalcev in oddaljenosti, še pojasnjujejo na URSZR.
– Planinska zveza: Brezplačno reševanje za prebivalce Slovenije: “Zagovarjamo stališče, da se za prebivalce Slovenije ohrani brezplačno gorsko reševanje kot del osnovnega zdravstvenega zavarovanja, za tujce pa bi bilo smiselno uvesti ustrezne rešitve,” je povedal Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS).
V Nedeljcu je Vesna Levičnik dobila zanimiv odgovor na vprašanje:
Kako bi opisali svojo filozofijo gorništva danes – po desetletjih hoje po »samotnih poteh«?
Gore ponujajo veliko, če se odločiš za pot. Tako kot pravijo nekateri: gledal boš veliko, videl pa še več, če ti bo le uspelo. Pisatelj Goran Vojnović je v Dnevnikovem Objektivu napisal, da ne razume, zakaj je ljudem toliko do gorskih vrhov. Povsem ga razumem, razumem pa tudi sebe in vse tiste, ki se tja podajamo. Saj ni treba, da bi me vsi razumeli, to pač delam zase. No, razen vseh tistih, ki na omrežjih objavljajo vsako pot. To pač ni zame.
Odgovor ji je podal: publicist, pisatelj, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan raziskoval več kot desetletje in nam jih predstavil kot soavtor obsežnega gorniškega vodnika Karnijske Alpe, med Julijci in Dolomiti.
V Dnevniku Andrej Velkavrh razmišlja: Bomo Zemljo počasi prenaselili? Vse več nas je na Zemlji. Jo bomo preplavili? Nekateri trdijo, da nas je že zdaj preveč, drugi pa, da je na našem planetu še veliko, veliko prostora in da ni niti govora, da bi nas bilo preveč (pri tem je verjetno vseeno, ali je Zemlja okrogla ali ploščata, a o tem ne bi, mi je pod častjo). Na Zemlji so res še ogromna območja, ki niso poseljena ali pa je človek redek obiskovalec. Kar pomislite, vsa Antarktika, pa Grenlandija, puščave, Sibirija, Tibet in visoke gorske verige … Oceanov ne moremo šteti zraven, ker smo bitja trdnega kopnega.
STA in L.M. sta na 24ur navedena ob prispevku: V Logarski dolini prvi prikaz sistema, ki o nesrečah opozarja tudi, ko ni omrežja. Uprava RS za zaščito in reševanje je v Logarski dolini predstavila evropski sistem Aware, ki na fiksnih napravah neposredno sprejema in posreduje satelitska opozorilna sporočila prebivalcem ob naravnih nesrečah. Kot je pojasnil Darko But iz uprave, je glavni cilj projekta izboljšati obveščanje ljudi v primeru naravnih nesreč.
Na RTV je K.T. predstavila festival Živeti gore, ki je potekal v Gosposki in Križevniški dvorani. Zvrstila so se predavanja vrhunskih alpinistov, športnih plezalcev in popotnikov, spomini na zgodovinske odprave, razprave o gorah kot duhovnih in narodnih simbolih ter pogovor o gorniških oddajah na radiu in televiziji, ki že desetletja prinašajo gore v domove.
V Gorenjskem Glasu Suzana P. Kovačič povzema, da so tržiški občinski svetniki na oktobrski seji potrdili letošnje občinske nagrajence. Naziv častnega občana občine Tržič prejme Iztok Tomazin, vrhunski alpinist in alpinistični smučar, himalajec, letalec, zdravnik, gorski in letalski reševalec, literat, fotograf, publicist in predavatelj.Mojca Logar piše, da se (raje) izognimo tistemu, kar nam drugi nudijo kot najlepše, neponovljivo. Seveda misli na obleganje macesnov na Slemenovi špici nad Vršičem.
Jelena Justin “jesensko zlato” ponuja na Gaipahöhe (2192 m) – Niz štirih dvatisočakov v Nockbergih v Avstriji. Lahko dostopni vrhovi, ki v teh jesenskih časih ponudijo čarobne razglede na žareče macesne.
Študentski tabor v Bavšici 2025 …
Pogorišča na Pohorju …
