Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
V Slovenskih novicah Primož Hieng piše o možu, ki je rešil Veliko planino. Arhitekt in humanist Vlasto Kopač je bil eden najboljših Plečnikov študentov. V gore se je rad vračal kot alpinist, gorski reševalec in bajtar. Kaj vse se je na Veliki planini poleg okoljske podobe spremenilo, kako jo je Vlasto »rešil«, se najbolje prepričate sami …
Tina Horvat beleži, da je nesreča v gorah je postala uboj. Tragedija na Velikem Kleku je razburila tudi slovenske gornike.
Janez Mihovec pa prepričuje, da vas bo vzpon na Španov vrh nagradil s čudovitim razgledom. Na vrhu nas pričakajo počitniška hišica, gornja postaja sedežnice in manjši lokal.
Eva Skabar v Primorskem dnevniku (s)poroča, da ime Vertikala, planinska pot SPDT, ima svojo spletno stran, Nastala je ob njeni petdesetletnici, na njej so fotografije in predstavitveni filmi z natančnim opisom posameznih odsekov ter z drugimi koristnimi informacijami za pohodnike
Vertikala, planinska pot Slovenskega planinskega društva Trst (SPDT), ki vodi od vrha Peči na tromeji vse do Milj, je lani praznovala 50 let, v teh dneh pa je pridobila njej namenjeno spletno stran. Da bi vsem približalo njene naravne lepote, znamenitosti in posebnosti, je planinsko društvo ob tej častitljivi obletnici posnelo predstavitveni film in šest krajših filmov, s katerimi predstavljajo posamezne odseke, spletna stran pa ponuja tudi širši vpogled v sistem žigov in dnevnik poti ter druge informacije za pohodnike.
Novost so predstavili v ponedeljek v tržaški kavarni San Marco. Novonastala spletna stran je še zadnja pobuda, ki so si jo zamislili ob obletnici, in eden od številnih korakov, ki jih je Vertikala opravila od začetkov pred petdesetimi leti do danes, je povedala predsednica SPDT Loredana Gec. Projekt je podrobneje predstavila podpredsednica Jasmin Rudež. Zamisel in izvajanje dejavnosti je prevzel ožji delovni odbor, je povedala, ki ga sestavljajo planinski vodnici in odbornici SPDT Nika Čermelj ter Julija Kralj, odbornik Lenart Legiša, člani Jasmin Pečar, Nina Pahor, Ester Gomisel in Jan Zobec ter sama Jasmin Rudež.
Spletna stran, ki je dostopna na naslovu vertikala-spdt.org, spada v projekt Vertikala – kraji in ljudje ob planinski pešpoti SPDT, ki je bil uresničen v okviru razpisa za prispevke manjšim ustanovam in organizacijam slovenske jezikovne manjšine za podporo posebnim pobudam, namenjenim promociji jezika ter zgodovine in kulturne dediščine. Sofinancirala ga je Dežela Furlanija – Julijska krajina. Projekt vključuje tudi označitev poti vzdolž celotne trase ter izvedbo raznih promocijskih dejavnosti.
Spletno stran sta zasnovala ter oblikovala Nikolaj Persi in Ivan Monet. Na osrednji strani je na jasen in pregleden način predstavljeno bistvo poti: Vertikala ni zgolj gorska steza, temveč celovita pohodniška izkušnja skozi pokrajine in vasi, kjer se slovenski jezik prepleta z italijanščino, nemščino in furlanščino. Prav ta preplet pa prostoru daje edinstveno evropsko razsežnost. Tako izhaja iz videoposnetkov, ki sta jih na Vertikali posnela mlada ustvarjalca iz Benečije Alex Chiabai in Pietro Cromaz, in vabijo k raziskovanju te obmejne poti. Avtorsko besedilo za filme je prispeval Jernej Šček, besedilo bere predsednica SPDT Loredana Gec.
Jadran Vecchiet je zapisal nekaj stavkov o politiku, zdravniku, pisatelju, družbenem delavcu, strastnemu planincu, veznemu členu med Koroško, Kanalsko dolino, Benečijo, Gorico in Trstom. Besed, s katerimi bi lahko opisali pokojnega Rafka Dolharja, je verjetno mnogo več. Nenazadnje je bilo na sredini žalni seji, posvečeni njemu, kar devet govornikov. Večer v Peterlinovi dvorani se je pričel s predvajanjem videa, ki ga je stranka Slovenska skupnost posnela lani, ob 50-letnici svoje deželne razsežnosti. V sredo zvečer je v Peterlinovi dvorani v Trstu potekala žalna seja v spomin na politika in zdravnika. Govorniki so izpostavili njegov značaj povezovalca, ljubezen do gora ter navezanost na rodno Kanalsko dolino.
Poročajo tudi o tem, da so gorski reševalci deželne službe Cnsas 5. marca popoldne pomagali ponesrečenemu 29-letnemu avstrijskemu jadralnemu padalcu, ki je strmoglavil malo pod grebenom 1612 metrov visokega hriba Laški Plaz nad Bardom. Padalec je čudežno obvisel na zelo strmem in izpostavljenem pobočju hriba, kjer se je v zelo nevarnem položaju oprijel šopov trave in skalovja. Reševalci iz Vidma in Gumina, ki so bili obveščeni preko satelitskega sistema, so se na prizorišče podali skupaj s finančnimi policisti in si uredili bazo v Teru, na položaj je priletel tudi reševalni helikopter, s katerim so se podali nad greben hriba Laški Plaz. Od tam se je do ponesrečenca po vrvi spustil reševalec, ki je padalca zavaroval, malo zatem pa so ga prepeljali v bazni tabor, od tam pa v videmsko bolnišnico. Reševalcem pa je uspelo pobrati tudi ponesrečenčevo opremo. Istega dne so morali reševalci službe Cnsas priskočiti na pomoč tudi v dveh drugih primerih. Malo čez poldne so bili namreč obveščeni, da je enemu od članov skupine pohodnikov, 62-letnemu moškemu, zdrsnilo na stezi na težko dostopnem mestu na pobočju hriba Rossa na višini približno 1100 metrov pri kraju Frisanco na Pordenonskem, pri čemer je padel za kakih 60 metrov po pobočju. Malo zatem so pomagali 24-letnemu pakistanskemu državljanu, ki si je na stezi ob jezeru Cavazzo na Videmskem izpahnil ramo, pri čemer so ga pospremili do rešilnega vozila.
Matej Podgoršek in SiOL sta šla na goro, ki je dala ime pokalu – Vitranc & Ciprnik, najlepši razglednik na Planico …
V NeDelu (še 1. marec) je članek z naslovom: Sodba, ki spreminja pravila igre. Avstrijsko sodišče je alpinista, ki je svoje dekle pustil umreti pod vrhom gore, obsodilo zaradi uboja iz malomarnosti, sojenje pa je sprožilo veliko vprašanj. Ob strani stoji Lucijan Zalokar …
V Gorenjskem Glasu Nika Toporiš piše: Nima alpinističnih korenin in ni osvajal Himalaje – Himalaja in tamkajšnji svet sta osvojila njega. Janez Justin – Kuštrov iz Gorij je na potopisnem predavanju Nepal – moč solidarnosti, ki je pred kratkim potekalo v Gorjanskem domu, s svojo pripovedjo očaral mnoge prisotne. In verjetno koga tudi navdušil nad obiskom dežele pod streho sveta.
Jelena Justin je odšla na Rovnik (707 m) in Bezovški vrh (939 m) – V okolici Kranja so številni vrhovi, na katere pravzaprav ne vodi označena steza, kar pomeni, da pot ni klasificirana v registru planinskih poti, ki jih vodi Planinska zveza Slovenije. Poti nad Zgornjo Besnico.
S PZS prihaja objava o tem, da je Odbor inPlaninec PZS 27. in 28. februarja 2026 v Celju in Ljubljani pripravil prvi mednarodni revijalni dogodek paraplezanja v Sloveniji. Na plezalnih stenah so se predstavili paraplezalci iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Belgije ter pokazali, kako plezanje presega telesne omejitve in postane prostor svobode, zaupanja in skupnosti.
V dveh dneh so slepi in slabovidni, gibalno ovirani, nevrorazlični in gluhi plezalci delili svoje zgodbe o vztrajnosti in osebni rasti.Dogodek je poudaril tudi ključno vlogo prostovoljcev – varovalcev, spremljevalcev in trenerjev, ki ustvarjajo varen prostor za napredek. »Ko veš, da nekdo stoji za tabo, si upaš več,« so poudarili plezalci.
Dogodek je obiskalo več kot 200 ljudi, ki so spremljali plezanje in pogovore o vključevanju invalidov v šport in družbo. Sporočilo udeležencev je bilo jasno:
paraplezanje ni prilagojena različica športa, temveč enakovreden prostor poguma, skupnosti in osebne rasti.
