Večja preglednost in več koristi za lokalne skupnosti? – Bodo imeli upravljalci in nadzorniki še interes za pobiranje in tlačenje denarja v svoje žepe?
Kot temeljno vprašanje, ki se pojavlja ob nekaterih spremembah zmašenih kot nekak nestvor v to novelo, bi človek izpostavil, ali so lokalne skupnosti res pripravljene denar, ki jim bo sedaj še bolj jasno dodeljen (ta možnost je obstajala z različnimi predpisi že prej, a se je niso znali posluževati), nameniti za razbremenitev od turistov preobremenjenih prebivalcev. Vse ostalo je seveda dokaj iluzorno pričakovanje sprememb, če odmislimo, da se je njega dni npr. v Vrata zgrnilo 3000 ljudi naenkrat, da so plezalci, alpinisti in predstavniki oblasti družno zasedli vso Steno, za povrh pa glavni še Zlatorogove police. Danes pa hočejo številko držati na desetini. Zakaj bi torej hranili in mastili z državnim denarjem nesposoben kader v odlagališčih kadrov?
Nekaj izvlečkov novele o ohranjanju narave za sodobnejše, pravičnejše in učinkovitejše varstvo narave
Naravne vrednote so ustavno varovana narodova dediščina, zato je obiskovanje načeloma brezplačno. Plačila se lahko uvedejo le v primerih, ko je treba vzdrževati zahtevno infrastrukturo ali uravnavati množični obisk.
Z današnjim dnem je začela veljati novela zakona o ohranjanju narave, ki prinaša pomembne spremembe na področju upravljanja naravnih vrednot. Ključni poudarki novele so večja transparentnost financiranja, jasnejša pravila glede plačil za obiskovanje naravnih vrednot ter krepitev vloge lokalnih skupnosti.
Novela določa, da za upravljanje zavarovanih območij ni več nujno ustanavljati posebnih režijskih obratov ali javnih zavodov. Upravljanje lahko poteka neposredno v okviru ministrstva ali občine, kar naj bi omogočilo bolj fleksibilno in učinkovito delovanje.
Vsako plačilo bo sestavljeno iz dveh delov:
– delež za upravičene stroške (vzdrževanje poti, infrastrukture, varnost, čistost, uravnavanje obiska),
– delež za naravo in lokalno okolje (upravljanje zavarovanih območij, ukrepi v lokalnem okolju).
Plačila lahko zaračunava le upravljavec zavarovanega območja ali javni zavod po pogodbi. Višino določi minister (za državne vrednote) oziroma župan (za lokalne vrednote).
Novela uvaja obveznost, da morajo upravljavci vsako leto do konca februarja javno objaviti višino zbranih plačil in njihovo porabo po namenih. To pomeni, da bo lokalno prebivalstvo imelo vpogled v to, koliko sredstev se je zbralo in kako so bila porabljena.
Zbrana sredstva se lahko porabijo izključno za javne namene: urejanje, obnovo in vzdrževanje naravnih vrednot ter ukrepe v lokalnem okolju. Po odbitku upravičenih stroškov se sredstva razdelijo: 75 % pripada upravljavcu zavarovanega območja, 25 % pa lokalni skupnosti oziroma več lokalnim skupnostim, če območje obsega več občin.
Kaj to torej pomeni za lokalno prebivalstvo?
– Večja preglednost: lokalni prebivalci bodo imeli dostop do podatkov o zbranih sredstvih in njihovi porabi.
– Neposredne koristi: del sredstev bo obvezno namenjen lokalnim skupnostim, kar pomeni dodatna sredstva za urejanje okolja, infrastrukture in podporo prebivalcem.
– Večja vloga občin: občine bodo lahko same upravljale zavarovana območja, kar jim daje večjo avtonomijo, a tudi odgovornost.
Novela zakona o ohranjanju narave naj bi prinesla pomemben premik k transparentnemu upravljanju naravnih vrednot. Lokalno prebivalstvo bo imelo teoretično večji vpogled v financiranje in neposredne koristi od zbranih sredstev, kar krepi občutek soudeleženosti in pravičnosti. Kdo verjame?
P.S. Ob tem zapisu se prav lepo opravičujem petim medvedom, ki hlačajo v gozdovih za našim hribom, da jih nisem omenil. Preveč jih spoštujem, da bi jim privoščil odstrel.
PN
