Konec 19. stoletja so se planinci in alpinisti, ki so se odpravljali k vznožju mitskih gora nad (Morje ledu) Mer de Glace, zatekli v zavetje velikega balvana pod steno, kjer je bila na levem bregu ledenika Talèfre zgrajen preprost bivak, imenovan »zavetišče Pierre à Béranger«. Skromna lesena kočica, zgrajena leta 1867, se je naslanjala na ogromen blok na višini 2466 m. Leta 1903 pa se podrla.
Zavetišče
Leta 1904 jo je nadomestilo drugo zavetje, stisnjeno pod veliko naslonjeno skalno ploščo, zasnovano za dvanajst oseb in postavljeno nekoliko višje, na 2698 m na desnem bregu ledenika Talèfre. Otvoritev je bila 7. avgusta 1904. Majhni otvoritveni zabavi je predsedoval gospod Lucien Tignol, delegat CAF sekcije Chamonix, ki je nadomestil dr. Payota, ki se otvoritve ni mogel udeležiti. Odslej se je skromno zavetje imenovalo zavetišče Couvercle, ker je bila zgrajeno v zavetju te ogromne, več kot 20 metrske in skoraj kvadratne skale.
Leta 1911 so bile kapacitete premajhne, zato so ga povečali, naredili spalnico, jedilnico in sobo za oskrbnika (še zdaj lahko v Couvercleu spi 26 ljudi, od takrat pa se zunanjost starega zavetišča ni spremenila le lesene stene, so prekrite z aluminijem). Med oskrbniki pa so se, kot je bilo nekoč v navadi, vrstili tudi zelo znani in slavni gorski vodniki, kot je bil v tem primeru Joseph Ravanel, znan kot »Rdeči« (glej tudi: Roger Frison Roche – Prvi v navezi), avtor številnih prvenstvenih smeri, ki je umrl jeseni 1931.
Koča
Ko je vse več ljudi začelo uživati v gorah, majhno zavetišče ni bilo več dovolj prostorno in leta 1930 se je začela gradnja nove stavbe nekaj deset metrov stran od stare.
Za gradnjo so, kot je bilo to včasih še navada in potreba obenem, uporabili kamen, vzet s kraja. Leta 1932 je bilo zavetišče dokončano in predano v uporabo; lahko je sprejelo približno 70 ljudi.
Planinstvo je bilo takrat in nekaj pozneje vse bolj v modi in vrhovi, na katere so se vzpenjali s Couverclea, so bili zelo priljubljeni. Koča je bilo premajhna; planinci so se drenjali v premajhnih spalnicah. Odločili so se, da ga še razširijo. Dela so se začela leta 1950 in so bila končana leta 1952, na dan otvoritve novega zavetišča. Kapaciteta se je povečala na 120 ljudi.
Guido Rey, italijanski alpinist in pisatelj: »Zavetišče pod pokrovom se nahaja na najbolj občudujočem kraju na svetu!«
Oblika koče in njena notranja razporeditev se od leta 1952 nista spremenili. Edina vidna sprememba od zunaj je, da je bilo leta 1997 na severni fasadi nameščeno zasilno stopnišče, da bi se izpolnili varnostni predpisi.
Refuge du Couvercle – zavetišče pod skalo, ikonično zatočišče, ki se nahaja na rtu nad vse bolj izginjajočim ledenikom Mer de Glace, ponuja spektakularen razgled na gorovja Grandes Jorasses, Droîtes in Courtes …
Obrat
Masiv Mont Blanca je podvržen številnim okoljskim vplivom, povezanim s podnebnimi spremembami, ki vplivajo na dejavnosti v visokogorskih območjih. Zaradi teh sprememb je zmogljivost koče postala prevelika. Zato je bila koča Couvercle med letoma 2020 in 2022 temeljito prenovljena. V nasprotju z vseprisotnim neskončnim večanjem zaradi prekomernega turizma, ki je zlasti izraženo v planinskem gorskem prostoru, so se odločili, da prepolovijo zmožnosti. Namesto 128 postelj je ob ponovnem odprtju za sezono 2022 koča sprejela le še 64 oseb; številka, ki bolj ustreza trenutni in prihodnji obiskanosti ter obremenitvi okolja. Nekaj prenočišč pa je še vedno na voljo v zatočišču pod skalo …
