V Himalaji (in še kje drugje) je malo bitij, ki bi burila domišljijo tako vztrajno kot jeti »abominabilni snežni mož« yeti, ki ga zahodni svet pozna že več kot stoletje. A zgodba o jetiju je veliko več kot lov na skrivnostno bitje — je pripoved o srečanju med znanostjo, mitologijo in našim hrepenenjem po izgubljeni divjini.
Ameriški raziskovalec in okoljevarstvenik Daniel C. Taylor (rojen 26. junija 1945) je jetija preučeval več kot šest desetletij. Njegova pot se je začela leta 1956, ko je kot otrok prvič videl fotografijo nenavadne stopinje v snegu.
Kasneje je doživel tudi zelo neposreden stik z »divjim«: med branjem v šotoru mu je v ameriških gorah v tabor prikorakal medved, ki je »želel« arašide. Taylor mu je — v popolni grozi — pihnil v obraz, in medved je pobegnil. Dogodek je postal simbol njegovega odnosa do divjine: strah, spoštovanje in radovednost.
Taylor opozarja, da je »jeti« predvsem zahodna iznajdba.
V jeziku Šerp obstajata dve bitji: bun manchi – »človek iz džungle«, me tay – »človek-medved«, ki ponoči krade jaka.
Izraz »abominable snowman« je nastal leta 1921 zaradi napačnega prevoda besede metoh (človek-medved), ki so ga angleški novinarji pretvorili v »abominable«.
Znanost: jeti je skoraj zagotovo… medved
V zadnjih letih so znanstveniki analizirali številne domnevne ostanke jetija — dlake, kosti, kožo.
Rezultat je bil vedno enak: DNK pripada znanim živalim, najpogosteje azijskemu črnemu medvedu (Ursus thibetanus).
Taylor pa je šel še dlje: z dovoljenjem nepalskega kralja je dal uspavati medveda v živalskem vrtu in z njegovimi šapami reproduciral vse znane »jetijeve« stopinje.
Izkazalo se je, da lahko medved v določenih razmerah pusti stopinje, ki so videti skoraj človeške — še posebej, ko gre v klanec, saj zadnjo taco postavi natančno na odtis sprednje.
Zakaj jeti kljub vsemu živi naprej?
Taylor pravi, da je yeti postal religiozni simbol — nekaj, v kar ljudje verjamejo ne glede na dokaze.
V ZDA imajo Bigfoota, v Himalaji jetija, v Sloveniji Jetija (o katerem moramo pa res enkrat nekaj napisati, saj je njegova pojava prisotna pri preveč p…).
Vsi so odraz istega hrepenenja: želimo verjeti, da v svetu še obstaja nekaj divjega, neukročenega, skrivnostnega. Jeti je postal avatar divjine, simbol narave, ki je bila nekoč povsod, danes pa je ujeta v rezervate, parke in spominke.
Jeti kot most med človekom in divjim
Taylor v svojem delu poudarja, da jeti ni le mit, temveč opomin: da potrebujemo stik z naravo, da iščemo skrivnosti, da nas vleče v gore in džungle. Jeti je tako postal posrednik med človekom in divjino, simbol sveta, ki ga izgubljamo — in ki ga zato še toliko bolj potrebujemo.
Daniel C. Taylor – Yeti: The Ecology of a Mystery (2018)
Knjiga Yeti (Oxford University Press, 2018) je vrhunec 60-letnega raziskovanja Daniela C. Taylorja, človeka, ki je večino svojega življenja posvetil razumevanju mita o jetiju in ekologiji Himalaje. Gre za delo, ki presega klasično »lovljenje pošasti« — knjiga je hkrati znanstvena preiskava, potopis, osebna zgodba in manifest za varovanje narave.
Taylor je kot otrok leta 1956 prvič videl fotografijo skrivnostne stopinje v snegu. Ta trenutek je sprožil življenjsko potovanje, ki ga je vodilo skozi skoraj vse himalajske doline — od Nepala do Tibeta — in trajalo od 1956 do 2015.
V knjigi opisuje: Raziskovanje jetija, analizo stopinj, ki so jih mnogi pripisovali jetiju, terenske raziskave v dolini Barun, pogovore z domačini, Šerpami in pastirji, primerjave med različnimi »«jetijevimi« kulturami (bun manchi, me tay).
Taylor postopoma dokazuje, da so vse znane stopinje in »dokazi« skladni z vedenjem azijskega črnega medveda (Ursus thibetanus) — še posebej mladičev, ki se gibljejo po drevesih in v snegu puščajo nenavadne odtise.
Knjiga razširi pogled na Himalajo: govori o bioresilienci — sposobnosti ekosistemov, da se obnavljajo, razlaga, kako miti nastajajo iz interakcije med človekom in naravo, pokaže, kako napačni prevodi in kolonialna domišljija ustvarijo »pošasti«.
Taylorjeva največja zapuščina ni razlaga jetija, temveč ustvarjanje dveh velikih narodnih parkov: Makalu-Barun National Park v Nepalu (1985), Qomolangma National Nature Preserve v Tibetu, ki varuje ogromno območje okoli Everesta.
Knjiga tako postane zgodba o tem, kako lahko mit sproži resnično naravovarstveno gibanje.
Yeti: The Ecology of a Mystery
Avtor: Daniel C. Taylor
Založba; OUP India (Oxford University Press)
Datum izida: 15. februar 2018
ISBN-13 978‑0199091362
Obseg: 410 strani
Kategorije: Ekologija, regionalna geografija, naravovarstvo
Daniel C. Taylor je: ustanovitelj organizacije Future Generations, pionir naravovarstva v Himalaji,
prejemnik več mednarodnih priznanj, eden ključnih arhitektov največjih zaščitenih območij okoli Everesta, raziskovalec družbenih sprememb in ekologije.
Njegovo delo združuje znanost, terensko raziskovanje, antropologijo in varovanje narave.
