Minulo leto v italijanskih gorah beležijo najvišje število gorskih posredovanj v zgodovini. 13.037 intervencij gorskih reševalcev in 528 smrtnih žrtev predstavljajo dramatičen porast ter prelom trenda, ki je v zadnjih letih kazal rahlo izboljšanje. Število smrti se je povečalo za 13 % v primerjavi z letom 2024.
To je jasen znak, da se pritisk na gorsko reševanje v Italiji še naprej stopnjuje — in da se tveganja v gorah povečujejo hitreje, kot se povečuje znanje obiskovalcev.
Reševalci na meji zmogljivosti
CNSAS, nacionalna gorsko‑reševalna služba Italije, ki (v tej obliki) deluje že več kot 70 let, je v letu 2025 izvedla 11.287 intervencij, dodatnih 1.750 pa je opravila služba v Dolini Aoste. Skupaj torej 13.037 posredovanj, kar je 8 % več kot leto prej.
V akcijah je sodelovalo 46.927 reševalcev, opravljenih pa je bilo skoraj 205.000 ur dela.
Glavni vzroki nesreč: padci, podcenjevanje tveganj, slaba priprava
Vzroki ostajajo podobni kot prejšnja leta, a kažejo na sistemske težave:
45 % vseh nesreč: padci in zdrsi
14 %: nenadni zdravstveni zapleti
8 %: neizkušenost ali tehnična nezmožnost
Skoraj polovica vseh nesreč je povezana s padci — kar potrjuje, da sta slaba (tehnična) priprava in podcenjevanje razmer še vedno med ključnimi dejavniki.
Kdo se najpogosteje ponesreči?
Profil ponesrečenca ostaja stabilen: 70 % moški in 81 % Italijani,
najpogostejša starostna skupina: 50–60 let,
najpogosteje: neizkušeni ali premalo izkušeni pohodniki,
najpogostejši vzrok: padci na zahtevnem ali izpostavljenem terenu.
Katere aktivnosti povzročajo največ nesreč?
Največ posredovanj je povezanih s: pohodništvom – 43,6 %, gorskim kolesarstvom – 7,6 %, smučanjem – 7,4 %, alpinizmom – 5,2 %, nabiranjem gob – 3,2 %.
Najbolj rastejo aktivnosti tam, kjer so videti »lahko dostopne« — pohodništvo in kolesarjenje — kar privablja množice ljudi, ki pogosto nimajo dovolj izkušenj.
Kdaj se zgodi največ nesreč?
Kot vsako leto se nesreče koncentrirajo v poletnih mesecih: avgust – 18 %, julij – 13,6 %, september – 11,4 %
Skoraj polovica vseh posredovanj in nesreč se zgodi v obdobju največjega turističnega obiska.
Tehnologija pomaga – a ne rešuje vsega
Aplikacija GeoResQ, ki omogoča natančno GPS‑lociranje ponesrečencev, je bila v letu 2025 uporabljena pri 354 intervencijah, število uporabnikov pa je naraslo na 256.000 (+55.000 v enem letu).
Aplikacija izboljšuje hitrost in učinkovitost posredovanj, a ne more nadomestiti znanja, presoje in priprave.
Kaj nam povedo te številke?
Italijanske gore so leta 2025 doživele najbolj obremenjeno in najbolj tragično leto v zgodovini gorskega reševanja.
Trend je jasen: več obiskovalcev, več neizkušenih pohodnikov, več aktivnosti, ki se zdijo »lahke«, več podcenjevanja razmer, več nesreč in več smrti.
Pri CNSAS zato poudarjajo: preprečevanje, izobraževanje in realna ocena lastnih sposobnosti so ključni. Včasih je največja varnost prav v tem, da se obrnemo — ali sploh ne krenemo.
