In umbra gloriae – v senci slave – živijo tisti, ki so dosegli najvišje vrhove sveta, a ostajajo skoraj neznani. Kami Rita Sherpa je 31-krat stal na vrhu Everesta. Njegova stopinja je utrla pot drugim, njegova roka je držala vrv, ki je varovala zahodne zmagovalce. A njegovo ime ne zveni v dvoranah, ne sveti na ekranih. Je prerok v svoji dolini, a v svetu ne obstaja. Medtem ko se v Himalaji dogajajo podvigi, ki bi morali spreminjati zgodovino alpinizma, se v krajih pod Alpami odvijajo spori med prvaki, podprti z medijskimi megafoni. »Uspelo mi je splezati na vseh 14 osemtisočakov!«
»Ne, lažeš! Imam dokaz!«
Nacionalni časopisi se prelevijo v arene sabljanja, kjer se ne išče resnica, temveč pozornost. Vse skupaj deluje kot igra, kot da bi bila pomembnejša retorika kot dejanje, dvom kot dosežek.
V latinščini bi lahko rekli: gloria montium non semper est gloria hominum – slava gora ni vedno slava ljudi. Tisti, ki nosijo težo, ne nosijo medalj. Tisti, ki poznajo pot, ne pišejo vodnikov. Tisti, ki preživijo, ne pripovedujejo.
Latinski rek Nemo propheta in patria sua pomeni: nihče ni prerok v svoji domovini – torej, da doma pogosto nisi priznan, četudi si v svetu cenjen. Nasprotje bi bilo oblikovati rek, ki izraža ravno obratno: da je nekdo prerok doma, a ne v svetu. V latinščini bi lahko to zapisali na več načinov:
Solus propheta in patria sua – le v svoji domovini je prerok.
Propheta in patria, ignotus in mundo – prerok v domovini, neznan v svetu.
In patria clarus, in mundo obscurus – doma slaven, v svetu neznan.
Takšne obratne oblike lepo ujamejo misel njihova veličina je doma priznana, v svetu pa ostaja v senci.
Zahod vedno slavi svoje junake. Njihove vzpone spremljajo kamere, njihove dvome razrešujejo sponzorji. Ko se domači prvaki prepirajo o številu osemtisočakov, se nacionalni časopisi spremenijo v arene. Veritas? Non est quaesita. Resnica? Ni iskana. Pomembna je pozornost, ne podvig.
Medtem pa Nima Rinji, ki je pred 19. letom preplezal vseh 14 osemtisočakov, ostaja na zahodu skoraj neimenovan v senci skoraj večne slave Reinholdov – veteranov, ki jih lahko najdemo v vseh alpskih državah in znajo vedno znova privlačiti pozornost o minulem – ostajajo na vrhu. Njegova zgodba ni del Marcovega razmišljanja – naše pripovedi. Silentium montium est silentium gloriae. Tišina gora je tišina slave.
Marco Albino Ferrari opozarja: središča sveta so se premaknila. Centrum mundi non est hic. Svet ni več tukaj. A mi še vedno verjamemo, da je. Da je naš spor pomembnejši od njihovega dosežka. Da je naš dvom globlji od njihovega poguma.
To ni le alpinizem. To je ogledalo družbe. Nemo propheta in patria sua – nihče ni prerok v svoji domovini. A še huje: tisti, ki so preroki v svoji domovini, ne obstajajo v naši.
Epilog
V gorah ni megafonov. Le dih, korak, tišina. Slava tam ni bleščeča, temveč tiha. In morda je prav ta tiha slava tista, ki nas uči, kdo smo. Verus honor est in silentio. Prava čast je v tišini.
Copilot
