Kljub temu da lahko za stene v gorah trdimo, da jih najbolj poznajo alpinisti, plezalci, ki odkrivajo in iščejo skrivnosti prehodov, gredo zasluge za odkritje fotografu. V narodnem parku Stelvio se je zgodilo nekaj, kar presega odkritje – zgodovina se je nenadoma razprla pred očmi znanstvenikov. Na skoraj navpičnih dolomitnih stenah so se pokazale tisoče sledi, ki jih je pred 210 milijoni let pustila čreda rastlinojedih, dinozavrov. Kot da bi čas sam za trenutek obstal in dovolil pogledati v življenje, ki je potekalo na obalah nekdanjega oceana Tetis.

Sledi niso le odtisi. Na nekaterih so jasno vidni prsti in kremplji, kot bi se živali še pred kratkim sprehajale po mehki obali. Dolge vzporedne poti razkrivajo čredno gibanje, drugje pa krogi stopinj nakazujejo na kompleksnejše vedenje – morda obrambne formacije, morda trenutke počitka. To ni le geološki zapis, temveč zgodba o skupnosti, o življenju, ki je bilo nekoč doma v teh krajih.
Paleontolog Cristiano Dal Sasso je odkritje poimenoval »prava dolina dinozavrov«. Njegove besede niso pretirane: gre za največje najdišče v Alpah in eno najbogatejših na svetu. Stelvio je postal prostor, kjer se stikata znanost in domišljija – kjer se lahko vprašamo, kako je bilo hoditi po teh ravninah, ko so se raztezale do obzorja, obsijane s tropskim soncem.
Današnji skoraj navpičen položaj odtisov je posledica dviga Alp tektonskih sil, ki so preoblikovale pokrajino. In prav ta kontrast – med belino snega, ki danes prekriva Stelvio, ter toplimi vodami Tetisa, ki so nekoč oblivale obale – daje odkritju posebno poetično razsežnost.
Zgodba se je začela povsem naključno. Naravoslovni fotograf Elia Della Ferrera je septembra 2024 v dolini Fraele iskal jelene in bradate jastrebe. Namesto tega je našel sledi, ki so ga popeljale v preteklost. Njegove fotografije so odprle vrata v raziskovanje, ki bo trajalo desetletja, …
Nauk iz preteklosti bi bil torej nekako takšen: »Gledati je treba in opazovati, drugače je vsako prvenstvo vprašljivo. Morda je pa že kak dinozaver splezal smer, katere prvenstvo si lasti ta in ta, … Pa tudi betoniranje na Legarjih je bilo povsem nepotrebno, saj se ve, da so tam in vse naokrog ostanki pradavnine!«








