Glas, 14. januar 1977
Borba življenja s smrtjo
Torkov plaz, ki se je sprožil z Begunjščice, je pokopal štiri dijake in dva učitelja Iskrine poklicne šole, od katerih so trupla treh našli že v torek zvečer, z iskanjem ostalih pa so nadaljevali v sredo in našli še enega ponesrečenca — Dobro organizirana, hrabra in nesebična akcija reševalcev, miličnikov in vojakov — Snežni plazovi ena največjih nevarnosti v gorah — Dijaki in učitelji so reševali, kar se je rešiti dalo
LJUBELJ – V torek, 11. januarja, okrog 17. ure popoldne je skupina izčrpanih dijakov Poklicne šole Šolskega centra Iskra zavila k recepciji Garni hotela na Ljubelju in povedala, da je snežni plaz okrog 15. ure popoldne presenetil in zasul dijake, ki so se s smučmi in peš skupaj z učitelji vračali z Zelenice.
Šolski center Iskra je pred leti uredil na Zelenici planinski dom in organiziral v planinski postojanki šole v naravi. Tudi skupina učencev I. letnika Poklicne šole in učitelji so bili od sobote dalje na Zelenici v šoli v naravi.
Usodni torek dopoldne so uživali v prijetnem smučanju, potem pa so se kljub slabemu vremenu odločili za pohod v dolino, na Ljubelj, kjer jih je čakal avtobus. Zaradi izredno slabega vremena, sneženja, meteža in vetra zeleniška žičnica v torek ni vozila. Udeleženci Iskrine šole v naravi so se odločili za tvegan pohod v dolino. Nekaj si jih je nataknilo smuči in odšlo naprej, sošolci brez smuči pa so jim sledili, ker je lažje hoditi po smučarski gazi kot pa po celem snegu. V sredo, 12. januarja, bi morala priti na Zelenico namreč druga skupina šolarjev v naravi, vendar so jim vzpon zaradi slabega vremena odsvetovali. Tudi zvezo s skupino na Zelenici so skušali dobiti v torek ljubeljski graničarji. Vendar so bila njihova prizadevanja brezuspešna. Iskraši so zagazili v sneg in se napotili v dolino.
Dobrih sto metrov pod zgornjo postajo zeleniške žičnice, v lijaku, je završalo, zahrumelo in zabobnelo ..! Čelni del 30-članske kolone, ki se je prebijala prek snežišča, je zajela snežna lavina, ki je hrumela v dolino po severni strani z vrha Begunjščice. Od tod se ponavadi prožijo največji in najnevarnejši zeleniški plazovi. Torkov je bil dolg najmanj 400 metrov.
Čeprav se sestav plazu, zaradi vremenskih razmer lahko hitro spreminja, strokovnjaki z zeleniškega ugotavljajo, da ga je tvoril sprijet in težak sneg ali tako imenovana »kloža«, katerega kubik lahko krepko preseže 300 ali celo več kilogramov. Prožitve takšnih plazov, ki so hitrejši in uničujoči, lahko povzročijo nov sneg, veter ali star, uležan sneg, ki se spreminja. V takšnih plazovih je tudi manj upanja za ponesrečene.
V trenutku, ko je z Begunjščice prihrumel uničujoč plaz, se je začela pod zgornjo postajo žičnice na Zelenici borba za življenje. Okrog deset učencev in učitelja je zajela snežna lavina. Osem jih je ostalo zasutih. Dva je uspelo skupini rešiti, šest pa jih je ostalo pod ledeno lavino. To so bili učenci I. letnika Poklicne šole Iskre, stari 15 ali 16 let Emil Novak iz Cegelnice pri Naklem, Roman Kosec iz Smlednika, Matjaž Kekec iz Trate pri Škofji Loki in Dušan Bešter z Dobrave pri Podnartu. Grozeča smrt je objela tudi učitelja Ivana Stružnika in Jožeta Povšeta! Ostali so krenili v dolino, v snegu in metežu ter mraku, ki je že legal na pobočja Zelenice, po pomoč ..
Pomoč je prihajala sunkovito, hitro in nesebično. V temo so se prvi podali gorski reševalci iz Tržiča in Kranja ter graničarji. Sledili so jim gorski reševalci z Jesenic, iz Ljubljane in Kamnika, miličniki in UJV, ki je organizirala reševanje in ljudje, voljni nesebično pomagati. Prihajali so v popolni opremi, z baklami, ki jih metež ne more ugasniti, in z lavinskimi psi. Kolesa žičnice so se zavrtela tudi v tako strašnem vremenu in nosila v temo hrabre može, ki so gazili po plazu in iskali usihajoča življenja. Ni jih motilo, da tudi nadnje lahko pridrvi nova lavina.
Izpod snega so prvega potegnili Emila Novaka. Zanj ni bilo pomoči. Udarec lavine je bil prehud. Reševalci, ki jih je vodil načelnik GRS Tržič, Marjan Salberger, so delali dalje. Poldrug meter pod snegom sta negibna ležaja dijak Matjaž Kekec iz Trate pri Škofji Loki in učitelj Ivan Stružnik. Pri reševanju omenjenih treh ponesrečencev je bila izredna pomoč lavinskih psov, še posebno pa psa Pola, starega 8 let, last vodnika Tineta Jarca iz Kranja. Pogoji reševanja so bili iz ure v uro težji in nevarnejši. Razmere na plazu so bile neznosne. Reševanje, ki sta ga spremljala tudi predsednika občinskih skupščin Tržič in Kranj Milan Ogris in Tone Volčič, je bilo zaradi varnosti reševalcev ustavljeno. Okrog desetih zvečer so se izmučeni možje vrnili na Ljubelj, kamor je s posebno opremo tudi že prišla ekipa civilne zaščite iz Iskre. Povratek reševalcev je bil še bolj žalosten tudi zaradi tega, ker so z njimi odhajali na eno od zadnjih poti Emil, Matjaž in Ivan …
V sredo, čeprav vreme ni bilo boljše, so reševalci spet krenili po trojico, zakopano v lavini. Pridružili so se jim vojaki s posebnim topom za proženje plazov, s pomočjo katerega so odstranili možnosti novih plazov, ki bi pokopali tudi reševalce, in pripadniki oddelka gorskih reševalcev voda za posebne naloge Republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki sta jih vodila inšpektor Ivan Gruden in komandir Franc Bajc. Z vojaki je prišel tudi komandant kranjskega garnizona polkovnik Momčilo Marjanac, z miličniki pa tudi inšpektor za razstrelivo in skupina minerjev.
Kdo so ponesrečeni
Emil Novak, rojen leta 1960, I. letnik, Cegelnica 32, Naklo,
Matjaž Kekec, rojen leta 1960, I. letnik, Podlubnik 62, Škofja Loka,
Dušan Bešter, rojen 1960, I. letnik, Spodnja Dobrava l/a, Kropa,
Roman Kosec, rojen 1962, I. letnik, Smlednik 14/a,
Ivan Stružnik, rojen 1925, poročen, učitelj praktičnega pouka, Begunjska 8, Kranj,
Jože Povše, rojen 1932, poročen, učitelj praktičnega pouka, Kebetova 16, Kranj.
LJUBELJ, 12. januarja – V sredo so se reševalci, vojaki in miličniki, ki so jim pomagali lavinski psi, spet zagrizli v begunjski plaz in ob grozeči nevarnosti novih plazov iskali ponesrečene. Reševalce je oviral novozapadli sneg, globok skoraj en meter, ki je možnost proženja novih lavin še povečal. Vojaki enote Momčila Marjanca so skušali z netrzajnim topom sprožiti plazove in s tem odstraniti nevarnost, vendar je najbližji še viseči plaz kljub razpokam kljuboval.
Okrog štirih popoldne so lavinski psi opozorili reševalce, da utegne ležati nedaleč od njih nov ponesrečenec. S sondami so sled štirinožnih reševalcev potrdili in iz zaledenelega plazu potegnili mrtvega dijaka Romana Kosca iz Smlednika. Ležal je poldrug meter pod površino plazu, blizu kraja, kjer so v torek našli učitelja Ivana Stružnika.
Sredina akcija je bila z zborom reševalcev na Ljubelju zaključena okrog 18. ure. Vodstvo reševanja je zvečer sklenilo, da se akcija v četrtek, torej včeraj, 13. januarja, nadaljuje.
Reševalne ekipe so odšle ob osmih zjutraj na Zelenico in nadaljevale z iskanjem Dušana Beštra in Jožeta Povšeta. Prav tako so skušali včeraj s pomočjo topa razstreliti bližnje najnevarnejše plazove.
-jk
Zadnja vest
LJUBELJ, 13. januarja
Tudi v četrtek so se reševalci in drugi udeleženci reševalne akcije podali na plaz na Zelenico in nadaljevali z iskanjem učenca Dušana Beštra in učitelja Jožeta Povšeta. Vreme je bilo slabo. Že zjutraj je bilo vetrovno in je snežilo. Tudi danes so vojaki skušali sprožiti plazove z netrzajnim topom, vendar jim je to le delno uspelo. Vseeno pa je celotna ekipa nadaljevala z iskanjem obeh ponesrečencev. Tako jim je nekaj po 15. uri uspelo najti Jožeta Povšeta, učitelja praktičnega pouka.
Ko to poročamo še vedno sneži (ob 16.30) in utrujeni reševalci končujejo z akcijo. Jutri bodo reševalne ekipe nadaljevale z iskanjem učenca Dušana Beštra.
A. Ž.
Kakšen je bil smrtonosni plaz?
Reševalci in strokovnjaki za plazove so ugotovili, da je torkov smrtonosni plaz prihrumel z Begunjščice z višine okrog 800 metrov nad lijakom, kjer so se nahajali dijaki in učitelji. Snežna gmota se je zvalila na območje, dolgo okrog 400 metrov. Plazišče, kjer so se nahajali ponesrečeni, pa meri okrog poldrugega hektarja. Plaz je na nekaterih mestih globok 4 metre, največja debelina snežne gmote pa dosega celo 7 metrov. Plaz je izredno trd in zaledenel in ga sestavljajo ledene in trdo sprijete snežne gmote. To so tako imenovani kložasti plazovi, ki so izredno hitri in nevarni, čeprav po razsežnosti niso veliki.
Torkov plaz je bil tretji večji plaz v zadnjih dvajsetih letih na Zelenici, ki je terjal življenja ali povzročil škodo. Leta 1962 je zasul pet graničarjev, od katerih so trije ostali pri življenju, leta 1969 pa je plaz z Begunjščice poškodoval srednjo postajo žičnice na Zelenico in bil tako močan, da je vrgel žičničarske jeklene vrvi s tečajev.
-jk
