SEVERNO STENO PLANJAVE sta 8. in 9. aprila preplezala Tone Škarja in Metod Humar (oba AO Kamnik). Smer je kombinacija Drofenikove in Tschadove smeri, plazovi so plezalca prisilili bivakirati že v popoldanskih urah. Čas plezanja je 12 ur.
GREBENSKO PREČENJE KAMNIŠKIH PLANIN sta v marcu skušala izvesti Lužar Helena (AO Kamnik) in Šetinc Peter (Akademski AO). Turo sta pričela na Krvavcu in preko Kočne, Grintavca, Dolgega Hrbta, Skute in Rinke prišla v treh dneh na Tursko goro. Tu ju je slabo vreme prisililo prekiniti plezanje.
Krajše prečenje z Rinke na Skuto, Dolgi Hrbet in Grintovec sta 19. 2. izvršila Tone Škarja in Metod Humar. Sestopila sta po jugovzhodnem grebenu na Mala Vratca. Čas plezanja 9 ur.
Greben Rinka — Skuta je v marcu plezal tudi Urh Franci (Akademski AO) s tovarišem.
GREBENSKO PREČENJE KOČNE so 12. marca izvršili člani AO Kamnik Metod Humar, Šimenc Pavel, Trobevšek Jožica in Tone Škarja. Turo so pričeli na Jezerskem in po severozapadnem grebenu dosegli oba vrhova Kočne. Sestopili so na Kokrsko sedlo. Čas plezanja 12 ur.
V SEVERNI STENI DOLSKE ŠKRBINE nad Češko kočo sta lani poleti Pretnar in Debelak (oba AO Kranj) preplezala direktno smer. Ocena IV, z enim mestom V.
V TRIGLAVSKO SEVERNO STENO sta se 16. 3. namenila Kunaver Aleš (AO Ljubljana matica) in Vid Mesarič (Akademski AO). Namenjena sta bila v Čopov steber, vendar sta že v prvih raztežajih skalaške smeri obrnila in sestopila.
UROŠEVO GRAPO v Nad Šitom Glavi so v februarju plezale kar tri naveze. Dimitrov Pavel in Ramož Janez, Butinar Marko in Tancar Niko (vsi AO Jesenice), Šteblaj Lojze (AO Litostroj) in Vajt Slavc (AO Ljubljana matica).
ZIMSKE VZPONE pri nas štejemo od 1. decembra do 30. aprila. Za ta čas so karakteristični kratek dan, sneg, temperature pod ničlo. Imamo sicer nekaj prvenstvenih zimskih vzponov po tem datumu, kot Okno v Triglavski in severo-zapadni greben Planjave, vendar je večina alpinistov mnenja da vzponi izven omenjenih datumov niso zimski ne glede na razmere. To so vzponi opravljeni v slabih razmerah, kot je nekoč zapisal Janko Blažej. Na meji teh datumov imamo pri nas državne praznike, ko se precej pleza. Letos je bila v majskih praznikih večkrat plezana slovenska smer v Triglavski, Gregorinova in Belačeva v Kalški gori. Kranjski alpinisti Sekloča, Pretnar, Eker in Voj vodičeva so v 11 urah izvršili grebensko prečenje Macesnovec, Luknja — Peč, Rjavina.
PRVENSTVENO VARIANTO V Triglavski severni steni sta 2. maja plezala. Šteblaj Lojze in Vajt Slave. Z Grada v nemški smeri sta plezala naravnost na Frelihovo polico in po njej izstopila iz. stene.
HUDIČEV ŽLEB v Prisojniku sta 1. maja četrtič ponovila Sazonov Tone in Juvan Ljubo (oba AO Ljubljana matica).
RUMENO ZAJEDO V KOGLU sta že marca preplezala Duhovnik Janez in Robas Roman (oba AO Medvode).
NA TEČAJU za visokogorsko smučanje v Engstligenalp (Švica) od 12. do 18. marca 1961 je PZS zastopal Tone Jeglič. Na tečaju, ki se je zaključil z izpitom so obiskali več vrhov, med drugimi Wildstrubel (3460 m).
NA POVABILO BOLGARSKE TURISTIČNE ZVEZE se je alpiniade v Rili udeležilo pet alpinistov iz FLRJ. Iz Slovenije sta bila Drago Zagorc in Vanč Potrč. Od drugih so se alpinijade udeležili Poljaki, Cehi in Madžari. Namen alpiniade je spoznavanje alpinistov med seboj in izmenjava izkušenj. Po zelo prijaznem sprejemu so alpiniste 19. marca odpeljali pod planino Rilo. Tu so napravili dvodnevno grebensko prečenje Pčelino — Skakavci — Vzela — Kobilino Branište — Popova Šapka — Zli zub — Orlovec — Elenin vrh. Greben je dolg blizu 50 kilometrov in ves čas na višini okoli 2500 metrov. Turo so opravili v 20 urah. Prvi dan je bilo vreme lepo, drugi dan je snežilo. Vse skupine so se po turi zbrale v centralni alpinistični šoli, kjer je Poljak Stanislav Biel predaval o ekspediciji na Hindukuš. Naslednji dan je bil informativni sestanek o organizaciji in razvoju alpinizma v posameznih dr-žavaha. Zaradi slabega vremena je bila alpinijada 22. marca zaključena. Inozemske goste so odpeljali na ogled Rilskega samostana, nato pa na Partizansko poljano. Od tu so najlepši pogledi na njihove stene Orlovec, Iglata in v območje Stare Planine, kjer so opravili krajše plezanje. Stene so tu zelo nizke. Od tu so se alpinisti vrnili v Sofijo in domov.
SEVEROVZHODNI RAZ KALŠKE GORE sta 19. februarja 1961 prvič pozimi plezala Janez Rupar in Miloš Križaj (oba Akademski AO).
GREBENSKO PREČENJE RJAVINE sta prvič pozimi opravila 26. februarja 1961 Sazonov Tone in Juvan Ljubo (oba AO Ljubljana matica). Plezalca sta iz Kota dosegla škrbino Luknja Peč — Rjavina in se po severovzhodnem grebenu povzpela na Rjavino. Sestopila sta po grebenu čez Malo Rjavino na Dovška Vratca.
PRVENSTVENI ZIMSKI VZPON V PLANJAVSKI GLAVI je najzahtevnejša tura v letošnji zimi. Plezala sta Lojze Šteblaj (AO Litostroj) in Janez Rupar (Akademski AO) 26. marca 1961.
PREČENJE CELOTNEGA GREBENA KAMNIŠKIH PLANIN pozimi je zelo vabljiva tura za naše alpiniste. Vendar so jo letos v celoti izpeljali februarja le Vanč Potrč (AO Obrtnik), Dušan Kukovec (AO Celje) in Kompan Ljubo. Turo so pričeli na Kokrskem sedlu in se najprej povzpeli na Grintovec. Tu so postavili šotor. Nato so obiskali Kočno in se vrnili nazaj v taborišče. Naslednji dan so čez Dolgi Hrbet dosegli Skuto. Tu so postavili šotor in prespali. Naslednji dan so po grebenu prišli na Rinko in čez Tursko goro dosegli Kamniško sedlo. Od tu so turo nadaljevali naravnost po severozahodnem grebenu na Planjavo in čez Ojstrico sestopili na Korošico.
LOŠKI ŽLEB V JALOVCU so marca letos v vzponu in sestopu opravili člani GRS.
JUŽNO STENO RJAVINE so 26. marca 1961 prvič pozimi preplezali Sekloča Danilo (PD Bled), Tone Sazonov in Juvan Ljubo (oba AO Ljubljana matica). Plezali so iz Krme po centralni grapi. Višina vzpona 1000 metrov.
SEVERNO STENO STENARJA sta v desnem delu plezala 9. aprila letos Tone Sazonov in Juvan Ljubo (oba AO Ljubljana matica).
SLOVENSKO SMER V TRIGLAVSKI SEVERNI STENI sta že konec novembra 1960 plezala Rupar Janez in Križaj Miloš (oba Akademski AO). 12 marca so v isto smer vstopili Klinar Stane (AO Mojstrana), Mihelič Tine (AO Bohinjska Bistrica) in Svetina Janez iz Bleda. V ugodnih snežnih razmerah so steno preplezali v 12 urah.
HERLETOVO SMER v severni steni Ojstrice so 8. in 9. aprila 1961 prvič pozimi preplezali Vanč Potrč (AO Obrtnik), Drago Zagorc (AO Ravne) in Dušan Kukovec (AO Celje). V spodnjem delu je bila stena še močno zasnežena in le na nekaj mestih so plezali po skali. Ko so se zvečer pripravili za nočitev v votlini pod prečnico so bili že povsem premočeni. Ponoči je lahno deževalo. Naslednji dan so jih strašili plazovi, ki so padali s Kopinškove poti. Zato so izstopili naravnost na vrh po severovzhodnem grebenu. Že v temi so sestopali v Korošico.
DIREKTNA SMER V ŠTAJERSKI RINKI je zadnji dve leti samevala Letos sta izvedla 4. ponovitev Lojze Šteblaj (AO Litostroj) in Juvan Ljubo (AO Ljubljana matica). Zanimivo je, da previsne poči v sedmem raztežaju ni več in tako plezalcem odslej ne bo potrebno jemati s seboj lesenih zagozd. Namesto poči je po odlomu ostal rumen kot, ki se da preplezati s specialnimi klini.
Ljubo Juvan
