IV. MEDNARODNI KONGRES ZA SMUČARSKO TRAVMATOLOGIJO v Garmisch — Partenkirchnu
Od 9. IV. — 11. IV. t. l. se je v GAPA vršil IV. kongres mednarodnega združenja za smučarsko travmatologijo, na katerega je bila med drugimi povabljena tudi naša GRS. Kongresu je bil priključen tudi tehnični del, prikazovali so reševanje ponesrečenih smučarjev in planincev. Udeležili so se ga trije zdravniki naše GRS, tehničnega dela pa pet ekip po dva reševalca z opremo. Predavanja so bila prvi dan dopoldne in popoldne, drugi in tretji dan pa popoldne v dvorani gledališča v GAPA. Udeležencev je bilo kakih sto iz vseh alpskih dežel, eden pa celo iz Aten. Program predavanj je bil pester, razdeljen na referate in koreferate, spremljali so ga zanimivi diapozitivi in diagrami. Teme so bile večinoma strokovne, delno pa organizacijske in tehnične. Referenti so bili iz Nemčije, Francije, Švice, Italije in Avstrije. Predavali so v svojih jezikih, po referatih je sledil kratek prevod v nemščino, francoščino, italijanščino.
Zanimivo je bilo slišati, da je sedaj v vseh alpskih deželah že nad 1400 večjih in manjših smučarskih žičnic, in da na primer v Sestrieru v eni sami uri transportirajo okoli 2000 smučarjev. Pri tem masovnem prometu po alpskih smučiščih, ko postaja problem trčenja med smučarji vedno večji, Švicarji že uvajajo prave prometne policiste na smučeh. Po eni od prikazanih statistik je 7% vseh poškodb nastalo zaradi trčenja, ena od teh pa celo pri trčenju s prometnim policistom.
Interesantna je tudi ugotovitev prof. Baumgartnerja iz Innsbrucka, ki pravi, da novi stil smučanja imenovan »wedeln« (tresorepiti, migati), predstavlja precejšnjo obremenitev za ledveno hrbtenico, ker se pri avstrijskih smučarjih množijo primeri ortopedskih obolenj tega dela hrbtenice.
Kongres in pa — lahko rečemo — res tovariško srečanje reševalnih ekip iz vseh alpskih dežel, se je končal v ponedeljek zvečer, ko so se po razdelitvi diplom ekipe začele razhajati vsaka v svojo smer.
Dr. Jože Četina
AŠENBRENERJEVA SMER V TRAVNIKU je bila letos dvakrat ponovljena. Plezali so Aplenc Andrej (Akademski AO) in Mihelič Tine (AO Boh. Bistrica), Smerke Zlatko (AO Zagreb) in Kulič Boris (AO Split).
NAJTEŽJA OD NAJTEŽJIH tudi pri nas. Od 26. do 28. avgusta 1960 sta plezala prvenstveno smer v trikotu severne stene Dolgega Hrbta Tone Škarja in ing. Edo Pišler (oba AO Kamnik). Plezalca sta v steni dvakrat bivakirala, kljub temu pa je čisti čas plezanja 30 ur. Višina stene je 550 metrov. Uporabila sta 7 svedrovcev in poleg teh je v steni ostalo še okrog 30 navadnih klinov. To je najtežja smer v Kamniških Alpah in sploh pri nas. Ocena VI +.
RDEČO ZAJEDO V RAKOVI ŠPICI sta 22. julija 1960 kot prva ponovila Lojze Golob (AO Celje) in Lojze Šteblaj (AO Litostroj). 560 metrov visoko steno sta preplezala v 11 in pol urah in jo ocenila s V.
USPEH ŠVICARJEV V RAKOVI ŠPICI še ni razjasnjen. 19. julija 1960 sta Ruedi Solenthaler in Emil Weishaupt (oba SAC) iz Appenzella po dveh bivakih preplezala novo smer v severozapadni steni Rakove Špice. Vzpon sta ocenila z VI —, čas plezanja je 19 ur. Zanimivo pri tem vzponu je, da sta plezalca pustila nekaj klinov in vponko v Rdeči zajedi. Kje torej poteka njuna smer, ki sta jo imenovala direktno?
STENARJEVA ZAJEDA je bila letos poleti prvič ponovljena. Plezala sta Boris Kambič (Akademski AO) in Možič (AO Maribor).
HUDIČEV ŽLEB V PRISOJNIKU sta 9. junija 1960 tretjič ponovila Butinar Marko in Tancar Niko (oba AO Jesenice).
DIREKTNA SMER V ŠTAJERSKI RINKI je bila letos četrtič in petič ponovljena. V smeri se je nekaj odkrušilo. tako da zagozde sedaj niso več potrebne. Težave so ostale iste. Doslej so smer ponovili Ludvik Pintar (AO Ljubljana matica) in Janko Metod (Akademski AO), Tone Škarja in Metod Humar (oba AO Kamnik), ing. Ivo Reya in Lojze Golob (oba AO Celje), Lojze Šteblaj (AO Litostroj) in Juvan Ljubo (AO Ljubljana matica), Lojze Golob (AO Celje) in Dušan Kukovec (AO Obrtnik).
SLABO VREME JE LETOŠNJE POLETJE spremljalo odprave AO Jesenice, Ljubljana matica in Akademskega AO v Centralnih Alpah. Uspeh — samo običajni dostopi na vrhove. Nekaj več uspeha so imele odprave AO Celje, Litostroj, Mojstrana in Akademskega AO v Dolomitih. Smer Comici-Dimai v severni steni Velike Cine sta plezala Šteblaj (AO Litostroj) in Lojze Golob (AO Celje). Smer Langl-Loschner v vzhodni steni Zapadne Cine Lojze in Janez Golob (oba AO Celje), Šteblaj, Ogrič, Kolenc in Gamberger (vsi AO Litostroj). Dibonov raz v Veliki Cini Ogrič, Šteblaj, Kolenc, Gramberger (vsi AO Litostroj), Zupančič Janez, Zajec, Kambič, Berginc (vsi Akademski AO), Janez in Lojze Golob (oba AO Celje), Baloh in Lakota (oba AO Mojstrana). Preussovo peč v Picolissimi Lojze in Janez Golob, Baloh in Lakota, Zajec, Župančič Janez in Berginc. Comicijevo smer v Punta Fridi Zajec in Aplenc (oba Akademski AO). Rumeni raz v Mali Cini Kambič in Aplenc. Smer Cassin-Vitalli-Pozzi v južni steni Picolissime Janez Zupančič in Kambič. Veverice iz Cortine so pred kratkim preplezale direktno izstopno varianto v tej smeri in naša plezalca sta bila prva, ki sta ponovila smer z novo varianto.
TOČNE VIŠINE STEN v naših gorah presenečajo, saj so vse nižje od znamk navedenih v Naših stenah. Višina Triglavske stene v Prusik-Salajevi smeri je 1050 metrov, severna stena Špika 900, severna stena Široke Peči 450 do 500, severna stena Rakove Špice 580, severna stena Šit 500, severna stena Travnika 600, severna stena Štajerske Rinke 450, severna stena Dolgega Hrbta 560 in severna stena Planjave 1100 metrov. Vse kaže, da radi pretiravamo.
Ljubo Juvan
LUCIEN DEVIES, predsednik Club Alpin Francais in spiritus agens vseh velikih francoskih povojnih alpinističnih uspehov, mi je o modernih čistih šesto-stopnjaših takole razsodil: »Vsa plezalska mladina pleza dandanes šesto stopnjo, nihče pa četrte. Ta jim je mnogo preveč nevarna!« Kako prav ima! Četrta stopnja je ona, ki meri velikopotezne ture, les grandes courses. Kaka direttisima v Zinnah ni »grande course«, temveč skrajno naporno, a malo nevarno dimnikarsko ali zidarsko podjetje, ki zahteva predvsem čas in material, saj s klini — svedrovci gre vse. Gora je tu le še objekt, če bi bila betonska, bi bilo prav vseeno.
V FLEISCHBANKU (WILDER KÄSER) je septembra 1960 plezal Ludvik Pintar (AO Ljubljana matica) v navezi s Horstom Kocejaničem iz Münchena smer SE in v Predigtstuhlu kamine Botzong.
V ZILLERSKIH ALPAH se je letos poleti mudil Marko Hočevar (AO Ljubljana matica) in tu v družbi s Hansom Heinzem iz Celovca plezal severno steno Schwarz Koffla.
France Avčin
