Alpinistične novice 8/1981

Tudi Čihulova preplezana pozimi

Široka peč je bila dolgo časa za ponavljalce problem tudi poleti – Dva bivaka

ENA NAJTEŽJIH SMERI – Severna stena Široke peči (2497 m) nad Martuljkom z vrisano Čihulovo smerjo. Oceni prvih plezalcev: VI+, krušljivo, 700 m, čas plezanja 34 ur! Zadnji ponavljalci so čas plezanja znižali tako rekoč za petkrat in nekoliko tudi oceno, kljub temu pa je to še vedno ena najtežjih smeri pri nas.

Smer, ki sta jo Josef Čihula, legendarni plezalec iz Če­škega raja in njegov tovariš Slavek Stehlik v S steni Široke peči prva pre­plezala v dneh od 24. do 26. julija 1965, je bila dolgo pojem najtežjega, skoraj komaj mogočega. Vse do 18. in 19. avgusta 1973, ko sta jo ponovila Stane Belak in Igor Golli.
Na prvo zimsko ponovitev so se mladi Matičarji ( Zvone Drobnič in Pavle Kozjak ter Zoran Radetič) dobro pripravili. Že sredi januarja so pod steno prinesli nekaj opreme in napeli vrv prek prve­ga raztežaja. V torek 3. t. m. pa so vstopili zares, preplezali osem vrvnih dolžin in bivakirali v luknji, raztežaj nad mestom, ki je poleti najtežji. Žal pa se je čez noč vreme poslabšalo in naslednji dan so zmogli le tri raztežaje navpične zajede. Bivakirali so na strmih ploščah, ki pa so bile pokrite s 30 cm snega, da so lahko sedeli. V četrtek se je zjasnilo in ob 21. uri so bili na robu stene. Potem pa še šest ur do bivaka in med njimi so morali za­vrtati tudi edini svedrovec. Sicer pa so plezali v steni 32 ur, razmere so bile dobre le prvi dan.

Francozi vabijo na zanimiv tečaj
Mednarodno srečanje za­stopnikov alpinističnih or­ganizacij v ZR Nemčiji
Komisija za alpini­stično vzgojo pri Club Alpin Francais je Planinski zvezi Jugoslavije poslala obvestilo o vzgojnih akcijah in zamenjavah alpinistov. Komisija poroča, da zbira podatke o tem, kaj ponujajo posamezne planinske organizacije iz alpskih dežel alpinistom iz drugih držav ter kaj žele dobiti za svoje čla­ne, ki jih želijo poslati drugim organi­zacijam v zamenjavo.
Med vzgojnimi akcijami je za naše alpiniste mogoče najbolj zanimiv začetniški alpinistični tečaj, ki bo od 11. do 24. julija v Chamonixu in na kate­rega lahko vsaka planinska organiza­cija pošlje 8 do 10 kandidatov. Začetniški in nadaljevalni tečaj bodo pripravili tudi v Oisansu. Udeleženci vseh teh tečajev bodo ob koncu, po preizkusih znanja, dobili potrdila o opravljenih tečajih.
Francoska komisija tudi poroča, da DAV, ki bo letos gostitelj že tradicionalnega mednarodnega srečanja predstavnikov alpinističnih organiza­cij, predlaga, naj bi bilo letošnje sre­čanje septembra v Münchnu in Garmischu. Tema razprav na srečanju bo izboljšanje varnosti pri skalnem ple­zanju.

V Logatcu so dobro zastavili
Bogat program dela in skrb za kader – Ponovitev Hudičevega stebra
Alpinistična sekcija pri PD Logatec šteje že 16 članov; Janeza Čanžeka so izvolili za častnega člana, sicer pa imajo v svojih vrstah enega IA, osem je pripravnikov (od lanskega decembra), drugi pa še te­čajniki. Pred kratkim so se jim pridru­žili trije člani razpadle AS pri PD Vrhnika. Sestanke in predavanja ima­jo vsak četrtek ob 19. uri, ob pone­deljkih in četrtkih (od 20. do 22. ure) pa treninge – pozimi seveda v telova­dnici.
Načrtno organizacijsko delo pa se jim pozna tudi pri aktivnosti v gorah. Prvi vikend v tem mesecu so prepleza­li stebra v Brani, Šijo in prečili Kalški greben. Martin Brus in Vinko Mlinar sta 1. in 2. t. m. plezala Hudičev ste­ber v Prisojniku. Toda dva raztežaja pod vrhom smeri sta prečila (8 R, 60 st.) v desno na Hanzovo pot, to pa ju je toliko zamudilo, da sta morala tri raztežaje pod vrhom bivakirati. Pa tu­di za dostop sta potrebovala kar pet ur (razmere v smeri pa sta imela ideal­ne). Poskusili so se tudi že v plezanju zaledenelih slapov -15. januarja sta Janez Levec in Vinko Mlinar preple­zala slapove v Peklu pri Borovnici.

Knez in Hansl
Franček Knez in Ljubo Hansel sta 8. t. m. preplezala hudourniško grapo s slapovi. Dostop po novi poti kot za kočo pod Ojstrico in levo do hudour­niške struge. Po njej (I) in prek treh slapov (60/40-50 st.) do vrha. Za tem je Knez sam preplezal še prvenstveno smer – Zajedo (II-III) v Klemenči peči.

Skupna tura ZAO
Zasavski AO je 7. in 8. t. m. pripra­vil skupno turo na Grintovec, ki se jo je udeležilo 19 članov. V strminah nad Cojzovo kočo so imeli vaje v va­rovanju. Vili Guček in Bojan Šprogar sta 7. t. m. preplezala (IV) Kalško goro desno od Belačeve grape, Ma­tevž Lenarčič in Boris Simončič pa dan kasneje Gregorinov steber v Kalški gori. Med sestopom so pod Kokrskim sedlom našli modro vetrovko z nekaj denarja. Kdor jo je izgubil naj se oglasi na PD Trbovlje (Ul. 1. junija 10) ob torkih med 19. in 20. uro.

Solisti tudi v Splitu
Eduard Retelj je bil od 28. januarja do 4. t. m. sam pod zasneženo S steno Troglava. Kljub slabemu vremenu (Hud veter!) je kot prvi sam preplezal Ekspedicijsko smer, pa tudi »Ušbo 74«. Zadnjo smer je prvi preplezal Stipe Božič (z Gordanom Aničem) pozimi 1978, ko se je pripravljal na Everest in je bila šele sedaj prvič po­novljena. Močno izstopa tudi mladi Jasen Boka (oba sta člana AO Mosor iz Splita), ki je sam preplezal že veči­no pomembnejših smeri v Paklenici, med njimi tudi Klin. V začetku mese­ca pa je soliral še Come Bakc v Kozjaku, smer, ki so jo dolgo imeli za naj­težjo na področju Kozjaka in Mosora.

Pozimi tudi Pallavicinijev žleb
AO Domžale pripravlja alpinistično odpravo na Grenland
Roman Cerar (AS Delo) in Marko Grad (AO Domžale) sta 2. t. m. opravila verjetno prvo jugoslovansko zimsko ponovitev zna­nega Pallavicinijevega žleba v Grossglocknerju. V nedeljo sta prišla do bivaka in med prebiranjem vpisne knjige zasledila, da sta ga pozimi na­zadnje plezala Poljaka (1979). Ona­dva sta vstopila ob 7. uri. V močno ledenem ozebniku pa sta se do polovi­ce lahko hitro vzpenjala ob desnem ro­bu, kjer je bil pas kložastega snega. Potem je šlo počasneje, pa sta bila kljub temu ob 16. uri že na vrhu. Prespala sta v dobro urejeni zimski sobi v Adlersruhe, v torek pa sestopila v dolino.
V okviru alpinistične šole AO Domžale so imeli januarja in tudi že ta mesec več skupnih tur, plezali so po grapah Zeleniških špic, trenirali ledno tehniko itd. 1. t. m. so Borut in Matjaž Veselko ter Jože Sitar v sestopu pre­plezali Vetrno grapo, nato pa še pr­venstveno Zimsko smer (45 st./III, 180 m). Sicer pa imajo veliko dela s pripravo odprave na Grenland in zbi­ranjem sredstev. V soboto 7. marca nameravajo v dvorani Komunalnega centra v Domžalah pripraviti tudi velik planinski ples, katerega izkupiček bo šel za finansiranje odprave.

Paklenica – neobjavljene smeri
Stanislav Gilič, avtor več alpinistič­nih vodniških edicij za področje Paklenice in obenem zbiralec vsega to­vrstnega gradiva za celotne Dinaride, je pripravil pregled, koliko smeri in variant manjka v njegovem zadnjem vodniku, koliko bi jih bilo potrebno zajeti v dopolnilo, da ne bi prihajalo do težav. Te pa so možne že kar na letošnjem prvomajskem srečanju, saj se tedaj zbere preveč plezalcev, da bi bilo vsem mogoče postreči s podrob­nimi informacijami.
V vodniku je zajetih 57 vrhov, toda dodati bi bilo potrebno še šest novih, saj je v njih že 14 smeri. To so Vlaka (6 smeri), Greben pod Zubom (1), Kuk od Široke staze (1), Zapodak (2), Greben sjeverno od Glavice od Trapa (1) in Kruga (3). To so večinoma tudi »nova« imena, ki so bila šele zadnje čase odkrita od pozabe. (Sedaj menda ni znano samo še ime za Koto 161) Vsega pa manjka 157 smeri in 9 va­riant – številka, ki preseneča in obe­nem potrjuje, kako obiskano in obe­nem interesantno je področje Paklenice.

Pestra aktivnost v Mengšu
Alpinistična šola AO Mengeš je (v društvenih prostorih na Kolodvorski ul.) vsako sredo ob 18. uri. Uro ka­sneje pa se zberejo vsi člani in ob tej priložnosti je tudi najlažje izvedeti razne zanimivosti, nasvete.
V soboto, 31. januarja, sta zakonca Šušteršič preplezala (verjetno 1. ZP) Levi bok raza Kalške gore. Teden dni kasneje sta Janez Slokan in Metod Škarja preplezala Kamniško v Vršičih, Miro Štebe in Miro Šušteršič sta opra­vila (4.30 ure) 1. ZP Mengeške smeri v isti steni, Franci Vrankar pa je z Janezom Volkarjem (Kamnik) pre­plezal Mihovo grapo. V nedeljo, 8. t. m., sta Škarja in Šušteršič preplezala še Raz Dedca.

Tržiške solo zimske ponovitve
Iz tržiškega AO vse pogosteje pri­hajajo novice o zimskih vzponih samohodcev, ki pa so žal vse prepogosto brez najnujnejših podatkov. Tako smo npr. izvedeli, da je Filip Bence konec januarja sam preplezal več smeri v S in Z steni Storžiča, med drugim Matevžev steber, Direktno in Tržiško smer itd. Večina vzponov bi bile prve solo zimske ponovitve. Iztok Tomazin je 6. t. m. pozno popoldan v S steni Begunjščice preplezal prven­stveno (Večerno) smer. Naslednji dan pa je imel AO Tržič skupno turo, ki se jo je udeležilo šest alpinistov in prav toliko pripravnikov. Opravili so pri­stope na Vrtačo, Zelenjak in Palec. V ponedeljek pa je Tomazin preplezal v S steni Begunjščice še eno prvenstve­no – Direktno: IV-/II-III, 300 m, 1 uro, v spustu z vrha pa presmučal Centralno grapo.

Novice iz AO Rašica
Na zadnjem občnem zboru so člani AO Rašica izvolili za novega načelni­ka Tineta Bucika. Dogovorili so se tudi, da bodo vsako leto aprila prire­dili spominski turni smuk z Velikega Draškega vrha. Poročali pa so tudi o prostovoljnem delu. Na Vršiču so za podjetje Seme – Sadike nabirali macesnove storže in s tem zaslužili 7.000 din, ki jim bodo zelo dobrodošli pri uresničevanju letošnjega programa. Seveda pa so tudi letos že plezali. V nedeljo, 25. januarja, je Lado Vidmar preplezal Hudičev žleb, Tine Bucik in Janez Kastelic pa sta v dneh 31. 1. in 1. 2. preplezala Plate v vrhu Kraj sten (levo od Radovljiške, IV+). Plezali so tudi Smer pastirja Jozla (1. t. m.).

Slovenska v Steni
Peter Čizmek (Obalni AO) in Bo­rut Slapernik (AO Tržič) sta 27. ja­nuarja preplezala Slovensko smer v severni steni Triglava. Razmere sta imela dokaj ugodne.

Še vedno zanimivi slapovi
Sedaj lahko že zapišemo, da sta Si­nji slap in Sinfonija plazov, smeri ki sta jih po zaledenelih skalah pod Češko kočo preplezala Podbevšek in Toma­zin s tovarišema, ena in ista smer. Luka Karničar je tudi zagotovil, da so tam plezali že prej tudi poleti, le regi­strirali vzpona niso. Prvenstvena pa je bila smer Kranjčanov (Levi slap), ki je kar 250 m bolj levo. Luka Karničar je 26. januarja opravil prvo zimsko ponovitev Deževne smeri (IV-, 45-50 st.) v S steni Kočne. Dan kasneje sta z Irmo Karničar (oba AO Jezersko) plezala po slapovih Kokre. Večina je krajših, le tisti pri Mecesnovskem mostu je visok okoli štiri raztežaje (80/50-60 st.) Predzadnje­ga januarja je Karničar sam ponovil Skovirjevo smer (45-58) st., II, 800 m) v Ledinskem vrhu.
V soboto 7. t. m. sta Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik preplezala Sinji slap, v nedeljo pa sta ga še Igor Jelovčan in Marko Štremfelj. V soboto 7. t. m. sta Tomo Česen in Andrej Štremfelj pre­plezala »Luciferja« v Martuljku, dan kasneje pa še Peter Markič in Nejc Zaplotnik (v vsega 3 urah, imela sta odličen led). A. Štremfelj in Zaplot­nik sta (vsi AO Kranj) v četrtek 12. t. m. preplezala še Blatni graben v Sote­ski. Opazila sta, da so bile nekatere sveče votle (tudi do pet metrov v viši­no, debele le po decimeter), spodnja pa je celo že odstopila od stene. Velja paziti!

Prosta ponovitev v Ospu
Matjaž Ivnik (AO Tržič) in Andrej Margetič (AO Kranj) sta 5. t. m. opravila (verjetno) prvo prosto pono­vitev smeri Medo v steni nad Ospom. Njuna ocena: V/III-IV. Naslednji dan sta ponovila Staro smer in opazila, da v tretjem raztežaju manjka klin. Pa pravita, da ga ni potrebno zabijati, zadostuje zatič (Heksentric 2). V so­boto pa sta Ivnik in Rok Zavrtanik (AO Železničar) plezala Žago. Njuna ocena V+/IV+.

Še 2. ZP v Dolgem hrbtu
Miran Kodrin-Franc Pušnik (oba Ravne), Edi Motaln-Janez Štornik (oba Prevalje) in naveza Rok Kolar (Prevalje), Irena Kolar, Stanko Mi­hev (oba AO Ravne) so 18. januarja preplezali Direktno smer v Veliki Raduhi. Točno teden dni pred tem pa sta Mihev in Rok Kolar ponovila Kova­čevo smer v Raduhi.
1.t. m. pa sta Mihev in R. Kolar ob 9. uri vstopila v smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu in to okoli 40 m bolj desno kot Kranjčani, za katere sploh nista vedela, da so opravili prvo zim­sko ponovitev. Prišla sta namreč od Ledin, Kranjčani pa direktno k vsto­pu. Šele pri vstopu sta naletela na sledi (in Zaplotnikov cepin), zato sta tudi nadaljevala. In prav tako kot na­veza pred njima sta bivakirala nad tehničnimi težavami ter naslednji dan popoldan izplezala. Le led ju je neko­liko dalj zadrževal, nekoliko se je na­mreč med tem otopilo.

V Defferegenskih Alpah in Zajedi
Janez Kovač (AO Impol) je bil ko­nec januarja v Defferegenskih Alpah (Vzhodna Tirolska, Avstrija), kjer je opravil več zanimivih tur. Najprej se je po razglednem SZ grebenu povzpel na Leppleskofl (2820 m, III-I, 300 m, krušljivo). Dva dni kasneje je preplezal J greben (II, 900 m) Weissesspitze (2963 m), z nje prečil po Z grebenu do sedelca in naprej (IV/II, 300 m) na Rote Spitze (2956 m). To je lep greben poln granitnih stolpov, ki se konča z tridesetmetrsko vesino naklonine okoli 45 stopinj. S tega vrha se je smučal po grapi v S steni.
7. in 8. t. m. pa sta Kovač in France Šolar (AO Škofja Loka) preplezala Zajedo (IV-V, 300 m) v Nad Šitom glavi. Vstopila sta dokaj kasno v prvih treh raztežajih je še kar šlo, saj so bili lepo zasneženi, nad polico pa sta mo­rala očistiti vsak oprimek, vsak vstop. Sredi smeri sta bivakirala čepe na majhni skali, izplezala pa sta naslednji dan ob 18. uri (le najtežje mesto – prečnica v zgornjem delu – je bilo k sreči kopno).

Preizkusna tura za zimski tečaj
Komisija za alpinizem PZS sporoča vsem kandidatom (tudi tistim, ki se niso še prijavili – razpis so prejela vodstva AO in AS) za začetniški alpi­nistični tečaj, da bo zbor za preizku­sno turo v soboto 28. t. m. zvečer v Kamniški Bistrici. Obvezna je osnov­na zimska oprema, po dva tečajnika pa naj imata tudi plezalno vrv. Preizkus bo obsegal poleg pregleda osnov­nih planinskih znanj tudi preizkus fi­zične pripravljenosti. Tretjina stro­škov, kolikor jih mora prispevati te­čajnik, znaša 1.350 din. Vodja bo izbran (skupaj z IA) ob poteku prijav­nega roka.

V Omiški Dinari
Andrej Drobnič (Akademski AO) in Igor Gruden (AO Železničar) sta 7. in 8. t. m. preplezala dve prvenstveni (III-IV, 200 m) v Omiški Dinari, v Kozjaku pa sta ponovila Zvonkovo smer (V+ 150 m, 2 h). Bor Štrancar (Akademski AO) in Andreja Žagar (AO Matica) pa sta 7. t. m. preplezala Potepuško smer (III-IV, 200 m, 2 h) in dan kasneje Diagonalo (IV+/III, 150 m) ter Direktno (IV-V, 120 m). Vse tri so v Omiški Dinari in prven­stvene. V torek 10. t. m. pa sta v Kozjaku (nad Splitom) ponovila še Melkov smer (V-VI, 150 m, 2 h) in Sončno (IV+/III, 130 m, 1 h).

V S steni Begunjščice
Tomo Česen (AO Kranj) je 28. januarja s soplezalcem preplezal Frelihovo (skoki III, 200m), potem še Škratovo (en skok IV, 150 m) smer v S steni Begunjščice. Največja ovira je bil hud mraz in močan veter.

Pozabljivka
Glažar, Golob, Verdnik in Vrbovškova so 8. t. m. preplezali Hudi prask v Mrzli gori, Slavko Cankar in Aco Pepevnik (vsi AO Celje) pa PozabIjivko (IV, A1) v Mrzli gori. To je šele prva ponovitev smeri (seveda tudi 1. ZP), ki poteka po stebru desno od Celjske, plezala sta 6 ur, težave pa sta imela predvsem zaradi odjuge, vrnila sta se premočena do kože.

Prvič prek 100.000 članov
Slovenska planinska organizacija je lani prvič imela več kot 100.000 čla­nov. Odraslih, oziroma tistih, ki pla­čajo polno člansko članarino je bilo preteklo leto 55.953, mladincev 17.075, pionirjev pa 29.384 ali skupaj 102.412 združenih v 165 društvih. Leta 1979 je bilo v 155 PD 99.770 članov; odraslih 54.779, mladincev 17.248 in pionirjev 27.743.

Franci Savenc

Kamniški reševalci opozarjajo planince
V zadnjem času so šli tudi v akcije, ki niso bile potrebne – Mnogim ni mar vpis v knjigo – Koče bi morale imeti telefon
Gorski reševalci so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem v nesreči. Pogosto tvegajo svoje zdravje in celo življenje, da bi rešili nesrečneže. Vendar so zadnje čase, še zlasti reševalci iz Kamnika, šli v akcijo velikokrat brez potrebe ali neu­spešno.
Neuspešno, ker kljub temu, da so večkrat prizadevno preiskovali po­dročje, ki ga pokriva njihova postaja, pogrešancev niso našli. K neuspehu je prispevalo predvsem to, da niso imeli zadostnih podatkov o pogrešanih in niso vedeli kje naj iščejo. Svojci izgi­nulih so običajno obveščali reševalce šele nekaj dni po tem, ko se pogrešani ni vrnil domov, pri tem pa so navadno vedeli povedati samo to, da je verjet­no šel v hribe. Ker reševalne postaje pokrivajo zelo obsežna in reliefno ze­lo razgibana območja, je iskanje takš­nih pogrešancev zelo zahtevna naloga.
Brez potrebe pa so šli reševalci v akcijo, ker so se pogrešanci v gorah zadržali dalj časa, kot so nameravali in so svojci sprožili akcijo. V vseh primerih so pogrešanci vedeli, da bo­do reševalci začeli z iskanjem ali da jih celo že iščejo, pa niso storili ničesar, da bi ustavili akcije. Takšna reše­vanja pa niso poceni, saj gre ponavadi iskat vsaj 20 mož. Koliko delovnih ur je ob takih priložnostih izgubljenih! Pri pogrešanih, za katere se ni vedelo, kje so izginili, pa je v akciji sodeloval tudi helikopter, kar tudi ni poceni. Temu bi se lahko izognili, če bi pogre­šani doma povedali, kam so namenje­ni ali se vsaj vpisali v vpisne knjige, ki so v planinskih kočah, izhodiščih za ture. Tisti, ki pa so vedeli, da bo zara­di njihove zamude sprožena reševalna akcija, pa bi lahko ravnali vsaj bolj vestno in po svojih močeh čim bolj skrajšali reševalne akcije.
Kot kaže, bo treba te stvari nekako urediti. Kamniški reševalci so se, med drugim, zavzeli za pravila planinskega obnašanja, ki naj bi jih planincem razložili že med osnovno planinsko šolo in bi jih po možnosti dodali častnemu kodeksu slovenskih planincev. Neka­teri so se celo potegovali za kazensko odgovornost objestnežev, ki s svojo neodgovornostjo po nepotrebnem povzroče reševalne akcije. To je ver­jetno tema, o kateri se bodo morali pogovoriti tudi na komisiji za alpini­zem in nekaterih odsekih.
Kamniški reševalci pa so opozorili še na drug problem. Vse planinske koče in še zlasti tiste na izhodiščih za izlete, bi morale imeti telefonsko ali kako drugo povezavo s postajami mi­lice. S tem bi lahko močno skrajšali čas za začetek akcije, marsikatera poi­zvedovalna akcija pa bi na ta način tudi odpadla. Omenimo samo primer koče v Kamniški Bistrici. Ko v Staho­vici ob osmi uri zvečer pošta preneha z delom, avtomatično izklopijo tele­fonsko zvezo Bistrice z drugimi kraji. Planinci, ki so zamudili zadnji avto­bus, so takrat praktično odrezani od sveta, saj so, če v Bistrici ni nikogar, ki bi jih bil pripravljen peljati do Ka­mnika, priseljeni pešačiti v Kamnik, če žele domače obvestiti, da je z njimi vse v redu.

Miro Štebe

PREJELI SMO

Še nekaj podatkov o družbi Dren
France Malešič, načelnik komisije za alpinizem PZS nam je poslal še nekaj podatkov o tovar(i)šiji imenovani Dren, o kateri je prvi pisal Marijan Masterle 2. t. m.
Prva zimska alpinistična tura Drenovcev je bila pravzaprav že 5. ja­nuarja 1908, ko sta se Rudolf Badjura in Bogomil Brinšek po običajni poti povzpela na Kamniško sedlo ali Jermanova vrata (glej PV 1908, str. 12). Res pa je, da se je skupina zbrala šele kasneje. Tura je pomembna tudi zato, ker jo lahko štejemo za začetek zim­skega alpinizma v tem predelu.
Greben Zeleniških špic pa je prvi obiskal legendarni Valentin Slatnar-Bos s svojimi lovci okrog leta 1900 (PV 1947, str. 90). V letu 1910 je potem posamezne vrhove obiskal (kot prvi turist) Bogumil Brinšek (Naš al­pinizem 238), Drenovci pa so celoten greben preplezali šele leta 1911 (PV 1911, str. 232), in sicer v dveh delih.
Do pomote je prišlo tudi pri podpi­su k fotografiji (prizorišče prve tekme v Sloveniji). Prikazuje Kriški dol pod Krvavcem, nad njim je krnica Planine v Korenu, vrhovi (od leve proti desni) pa so: greben Ježa (ne Ježe, greben je med Velikim Zvohom in Korenom), Koren, Košutna (ne Košuta) in Kompotela.

Pojasnilo
9. februarja 1981 št. 31 je bil objavljen članek »Skalaši še načrtujejo in si želijo svoje večere«, v katerem je bila javnosti sporočena netočna in­formacija, da so prva dva slovenska filma »V kraljestvu Zlatoroga« in »Triglavske strmine« posneli prav Skalaši. S tako netočno informacijo so prizadete moralne avtorske pravice in ugled mojega pokojnega moža Meto­da Badjure, soavtorja filma »Triglav­ske strmine«.
Filma »Triglavske strmine« namreč niso posneli takratni člani kluba Ska­la, kot si to po 49 letih sami javno pripisujejo. V filmu so sicer nastopili nekateri Skalaši kot igralci amaterji, dr. Stanko Tominšek pa je bil pomož­ni snemalec in je posnel vmesne neigrane prizore v steni z ročno kamero na samosprožilec (last Metoda Ba­djure).
Po veljavnih predpisih o avtorskih pravicah pa veljajo za avtorje filma pisec scenarija, režiser in glavni sne­malec. Pri filmu »Triglavske strmine« so to bili: Janez Jalen, Ferdo Delak in Metod Badjura, kar je razvidno tudi iz dokumentacije v Arhivu Slovenije, kjer je shranjena kopija filma. Nihče izmed imenovanih avtorjev filma pa v letu 1932, ko je bil film posnet, ni bil član Turistovskega kluba Skala. Film je bil izdelan za firmo »SAVA-FILM Metod Badjura«.

Milka Badjura

Pozimi na Stol je zahtevna tura
Konec tedna v znamenju pohoda na Stol pod pokroviteljstvom Dela
Dnevi od 20. do 22. februarja bodo v znamenju 16. zimskega pohoda na Stol. Za organizacijo in izvedbo bo tudi tokrat poskrbel poseben odbor občinskega odbora ZZB NOV Jesenice in koordinacijskega odbora planinskih društev jeseniške občine. S pohodom se spominjajo junaškega boja Jeseniške čete 20. februarja leta 1942 na Stolu, ko se je v hudi zimi spopadla s sovražnikom, v boju pa je tedaj padel partizan Jože Koder. Prireditev je tudi tokrat pod pokroviteljstvom Dela.
Da bi pohod, ki je v zadnjih letih prerasel v množično planin­sko in družbenopolitično manife­stacijo planincev, borcev, mladi­ne, graničarjev in drugih ljubite­ljev gora, približali tudi mlajšim, so se organizatorji pred leti odlo­čili še za organizacijo pohoda šol­ske mladine »Po poteh Cankarje­vega bataljona« do Valvazorjevega doma.
Zaradi množičnosti je organi­zacija pohoda zelo zahtevno delo, posebno še zaradi nediscipline, seveda ne vseh udeležencev. Ker se je prav zaradi nediscipline na lanskem pohodu zgodilo več tež­jih nesreč, med njimi tudi ena smrtna, so se organizatorji, da bi zagotovili čim večjo varnost vseh udeležencev, odločili za nekoliko spremenjeno organizacijo poho­da. Seveda pa bo vzpon tudi vna­prej varen le tedaj, če se bodo pohodniki ravnali po navodilih članov gorske reševalne službe ter alpinistov.
Tako se bodo udeleženci lahko na vrh Stola povzpeli le v organi­ziranih skupinah, ki bodo štele največ dvajset ljudi. Vsaka skupi­na bo morala imeti s seboj enega ali več izkušenih planincev, alpi­nistov ali članov GRS. Za kontro­lo bodo pred Valvazorjevim do­mom skrbeli člani vodstva poho­da, alpinisti, člani GRS in milični­ki. Na vrh Stola pa bodo lahko šli le otroci, ki bodo imeli več kot 14 let.
V petek, 20. februarja, bo naj­prej pohod šolske mladine iz jese­niške in radovljiške občine »Po poteh Cankarjevega bataljona«.
Začetek poti učencev bo pri šoli Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli ter pri spomeniku talcev v Mostah. Pri Valvazorjevem domu bo ob koncu pohoda proslava s kulturnim programom.
V soboto in nedeljo, 21. ter 22. februarja, bosta pohoda na vrh Stola. Pot bodo utrdili, označena pa bo z zastavicami. Oba dneva bo ob 13.30 pred Valvazorjevim domom proslava.
Udeleženci bodo tudi letos za enkratno udeležbo prejeli izkaz­nico in bronasto značko, za tri­kratno udeležbo srebrno in za petkratno zlato značko. Kdor bo letos na pohodu že desetič, bo prejel posebno plaketo na pro­slavi.
Vsi pohodniki bodo na začetku poti pri Valvazorjevem domu prejeli kontrolni kupon, ki ga bodo morali pri Prešernovi koči na Stolu zamenjati za kupon druge barve, s katerim bodo v gostilni »Pod Stolom« v Žirovnici (na več pri Valvazorjevem domu kot na prejšnjih pohodih) dokazali, da so se udeležili pohoda, tamkaj pa bodo prejeli tudi ustrezno spo­minsko značko.
Če vreme ne bo dopuščalo vzpona na vrh Stola, bodo alpini­sti in gorski reševalci pripravili pot po planinah pod Stolom. O tem se bodo skupaj z vodstvom pohoda odločili v petek, dan pred pohodom. Sicer pa tudi kot prejš­nja leta organizatorji opozarjajo, da v Valvazorjevem domu v dneh pohoda prenočišč ne bo moč do­biti.
Ker je pohod na Stol pozimi zahtevna tura, organizatorji opo­zarjajo tudi, naj se ga udeležijo le dobro telesno pripravljeni. Vsak­do se bo pohoda udeležil na last­no odgovornost.
Do Valvazorjevega doma bo tudi letos moč priti po dveh poteh – s Koroške Bele in iz Most. Iz obeh smeri je približno dve uri hoje, pot od Valvazorjevega do­ma do Prešernove koče na Stolu pa zahteva približno tri ure. Bo uhojena, obeležena ter na težjih mestih zavarovana. Udeleženci se od te poti ne bi smeli oddaljiti.
V obeh dneh bo pot navzgor, začela se bo pri Valvazorjevem domu, tekla od 6. do 10. Ure, vsi tisti, ki bodo prišli na vrh, naj se po krajšem počitku vrnejo v doli­no, pravijo organizatorji. Zadnji naj bi odšli od Prešernove koče na Stolu do 13. ure. Člani tehnič­ne službe v Žirovnici bodo kon­trolne kupone sprejemali do 17. ure.
Opozorila organizatorjem pa veljajo tudi glede opreme. Vsak­do mora imeti v nahrbtniku toplo obleko z rezervnim perilom, ro­kavice, kapo, snežna očala, gamaše, vetrovko, volnene nogavice, čevlje s profiliranimi podplati, pa tudi dereze, cepin ali smučarske palice. V nahrbtniku mora biti tu­di za dan kalorične hrane, v termovki pa topla pijača (ne alko­hol).
Kdor se bo odločil za pohod, pa naj se obenem odloči tudi za to, da ne bo onesnaževal narave okrog sebe. Zato naj prazne pla­stične vrečke, papir, pločevinke in vse drugo, kar ne sodi tja gor, odnese v smetnjake v dolini.

V. F.