Alpinistične novice 51/1982

Filip Bence tudi med člani kluba »200«

Tržiški alpinist je v 11 mesecih letošnjega leta opravil 212 vzponov

V GORAH 102 DNEVA – Filip Bence

Filip Bence, 33-letni član AO Tržič, je drugi naš alpi­nist, ki se je vpisal v »klub 200«. V letošnjem letu je namreč že do 1. decembra opravil kar 212 ple­zalnih vzponov, in to brez pristo­pov – med njimi je bilo tudi devet prvenstvenih, večina (165) pa je seveda solo vzponov. Sicer pa je od leta 1968, ko se je začel ukvar­jati z alpinizmom, opravil že več kot 1100 vzponov.
Če je človek po poklicu šofer kot Filip Bence in za tovarno Pe­ko velikokrat vozi tudi na dolge razdalje, tako da ostaja od doma tudi dalj časa, mu morajo biti go­re resnično pri srcu, da zmore ta­ko aktivnost. Tudi na tovariša, ki bi ga varoval v steni, ne more računati. S stalnim partnerjem so težave, različnim pa se je težko prilagoditi. Tako je možno v 102 dneh, kolikor jih je v letošnjih enajstih mesecih prebil v gorah, opraviti povprečno po več kot dva vzpona na dan Na klasičen – na­čin tega ne bi bilo mogoče.
Plezal je doslej že v Kavkazu (1975), Karakorumu (1977), Pamirju (1979) in Himalaji (1981) in seveda v Zahodnih Alpah in Dolomitih, da domačih gora niti ne omenimo posebej. Bil je drugi, ki je opravil z vsemi »Tremi pro­blemi Alp« (severne stene Eigerja, Grandes Jorassa in Matterhorna). Ponosen je lahko tudi na ne­katere zimske vzpone, med kate­rimi najbolj ceni 1. ZP Belač-Zupanove v Šitah, ki jo je leta 1975 preplezal v navezi z Bergantom in Frantarjem. Je seveda tudi gorski reševalec, in sicer od leta 1975, pomagal pa je tudi mnogim naraščajnikom, ko so se začeli uk­varjati s plezanjem.

Pod steno Gaurišankarja
Slavko Cankar in Jože Zupan sta šele po desetih dneh čakanja v Katmanduju dobila opremo, ki bi morala prileteti z njima. To se jima je seveda potem v nepalskih gorah maščevalo. Kljub temu sta lahko devet dni z vseh zornih kotov opazovala steno, ki bo cilj odprave AO Celje v prihodnjem letu. Stena je mogočna, skoraj navpič­na, pod njo pa kratek ledenik. Stran­ska pobočja so bila nekoč poraščena, toda drevje je uničil požar. Na levi strani mogočne stene – okoli 2000 m visoko se pne – bi se dobra ekipa lahko pretolkla navzgor. Po isti smeri pa bi se bilo treba tudi vračati. Vrh namreč nima lahkih smeri in povratek si moraš zagotoviti že med vzponom.

Na Hrvaškem osem skupin
Po podatkih KA PZ Hrvatske delu­je na področju njihove organizacije osem odsekov ali pododsekov, v štirih PD pa so zametki. Najmočnejši je AO Mosor v Splitu z nekako 40 člani Slede Zagreb-matica (30), Velebit (20), Željezničar (15), Rijeka (10), preostali trije kolektivi Dubovac, Bitoraj in Paklenica pa imajo le po okoli 5 članov. Skupno je torej na Hrva­škem po oceni načelnika KA Darka Aleraja okoli 130 članov AO in AP.

Alpinizem v Posočju
Na planini Razor je bil občni zbor Soškega AO. Med pripravnike so sprejeli štiri tečajnike, med alpiniste pa Mitjo Lo Duco, ki je šele sedaj izpolnil starostni pogoj, imel pa je že 70 vzponov. Za prihodnje leto, ko jih bo še naprej vodil Žare Trušnovec, načrtujejo več skupnih tur, nadaljeva­li bodo zbiranje podatkov o plezalnih vzponih (za vodniček!), alpinistične šole pa ne bodo imeli. Nadaljevali pa bodo z vzgojo že vključenih članov. Že januarja načrtujejo zimski tečaj pod Kuntarjem, poleti pa tabor.

Tržičani opravili 918 tur
9. t. m. je bil v društvenih prostorih PD Tržič občni zbor alpinistov. Za načelnika je bil izvoljen Dušan Markič, šolo pa bo vodil Borut Bergant. Kljub ne posebno številnemu odseku so zadovoljni z doseženim. 918 tur ali 38 na aktivnega člana je veliko. Zani­mivo je, da so se med vzponi tudi štirje z oceno VII. Dva člana sta bila v gorah Južne Amerike, plezali pa so tudi v Zahodnih Alpah in Dolomitih. Med najpomembnejše domače vzpo­ne štejejo 1. PP Klina v Paklenici, pozimi pa so plezali v glavnem v oko­liških gorah. Priredili so tudi dvoje smučarskih tekmovanj, obnovili bivak v steni Storžiča, pomagali pa so tudi pri gospodarski dejavnosti PD.

V Novem vrhu in nad Ospom
Kranjčani so 4. t. m. obiskali Novi vrh (vodnik »Bohinjske stene«), kjer sta Tomo Česen in Marija Štremfelj preplezala Melitino smer, Nejc Zaplotnik pa isto v solo vzponu. Potem sta Štremfljeva in Zaplotnik vsak za sebe preplezala še V raz, Česen pa Galoško (Prečenje stene). Vsi pa so sestopali po V grapi. V sredo 8. t. m. pa so obiskali še Osapsko steno. Če­sen in Andrej Štremfelj ter Srečo Rehberger in Zaplotnik so preplezali Gobo.

Golcarska smer
Donerski Kogel je nekako 200 m visoka stena, ki se pne nad Sorico in do nje je le četrt ure (s ceste na Sori­ško planino) hoje. Je sicer delno pora­ščena s travo in celo grmičevjem, toda zaradi velike naklonine kljub temu primeren teren za plezanje. Steno sta prva preplezala Stane Čufer in Miha Prevc 23. avgusta letos (Dajnarska smer: IV+/II-III). Smer je bila že ponovljena in ima tudi že varianto (Čufar-Hiršenfelder 24. oktobra: V+/III). 5. t. m. pa so Matija Okorn, Miha Prevc in Franc Šubic, člani nedavno ustanovljene AS Železniki, preplezali še Golcarsko smer: V+, A 1/IV-V, 200 m, 5 h. Ponavljalcem priporočajo, da vzamejo s seboj 10 kli­nov, bong in streme.

1000 km južno od Santiaga
Iz Južne Amerike sta se oglasila mariborska alpinista Tone Golnar in Ljubo Hansel. Na mednarodnem ta­boru, ki ga je organizirala čilenska planinska organizacija v Lo Valdes, sta se povzpela na približno 4000 m visoki vrh Marador, potem pa še na S greben vrha San Joze (5700 m). Od tod sta želela nadaljevati še na Marmolejo (6100 m), toda razmere tega niso dopuščale. Po taboru sta odpoto­vala na jug, v skupino Cerro Castillo, kjer želita uresničiti tudi nekaj plezalskih ciljev.

Iz poročil o taboru v Paklenici
AO Črnuče: Pet članov, med njimi dva tečajnika, je opravilo 20 vzponov. Med drugim so ponovili Centralne ka­mine, Karabore itd.
AO Idrija: Sedem članov je prvič plezalo v Paklenici, opravili pa so kar 61 vzponov. Ponovili so tudi Tržiško, Šaleško v kombinaciji s Trikom, Albatros, Formo vivo, Kačo … in opra­vili tudi nekaj solo vzponov.
AO Nova Gorica: Trije alpinisti in osem pripravnikov je bilo v Paklenici do zadnjega in so opravili skupno 70 vzponov, med njimi tudi nekaj zelo kvalitetnih: Raz za kladivce, Diagonalko, Angelsko, Ljubljansko itd.
AO Škofja Loka: Osem članov AO je med taborom v Paklenici ponovilo več smeri, med drugim tudi Raz Kli­na, Raz za kladivce, Pismo – glava itd.
AO Trbovlje: Andrenšek in Luzer sta ponovila Klin, Karabore in Raz za kladivce. Guček in Srdič sta prepleza­la več smeri in še Union, Lenarčič pa s Simončičem Albatros v kombinaciji z Velebitaško, z Gerlovičem Mosoraško – Zagrešeno, z Jano Tomaž Raz za kladivce in s Kmetom Botanični vrt, Gričar in Tomaževa sta preplezala tudi Akademsko smer.
AO Tržič: trije člani so opravili skupno 18 vzponov, med drugim tudi več zanimivih, o katerih pa poročamo posebej.
AO Ljubljana-matica: V Paklenico so odšli s posebnim avtobusom. Bilo je 9 alpinistov, 12 tečajnikov in 3 pripravniki, precej pa se jim jih je pridružilo še iz drugih AO. Skupno so opravili 122 vzponov, med katerimi velja omeniti Diagonalko, ki jo je preplezala naveza Durjava-Kozjek ter Marinčič solo. Kamnikar in Kregar sta ponovila Slovensko prav tako v Debelem kuku, Črno zarezo v Aniča kuku Durjava in Vlasta Kunaver itd.

V Kompoteli
Kovač, Škerlova, Štucin, Vengar in Urbančič, člani AO Črnuče, so 4. t. m. preplezali (že zasneženi) SV raz Kompotele nad Kamniško Bistrico. Sesto­pili so po grapi Jermanca, ki jo je v vzponu preplezal njihov tovariš Žigon.

Dan varstva pred snežnimi plazovi
VII. dan varstva pred snežnimi plazovi bo 15. in 16. januarja v Kamniški Bistrici. Na osrednjo akcijo vabi PZS vse tiste, ki se v svojih organizacijah bavijo z vzgojno-izobraževalnim delom in jih po kakršnemkoli opravilu privede pot tudi v zasnežene gore Mednje ne štejejo zgolj planinci, ampak tudi lovci, vodje zimskih šol v naravi, upravljalci in vzdrže­valci smučišč, drvarji, gozdarji in še marsikdo, ki bi mu nekaj osnovnih napotil glede tehnike, potrebne za samozaščito pred ob­jektivno nevarnostjo plazov še kako prav prišlo tudi v praksi. Imenske prijave sprejemajo v pi­sarni PZS, Dvoržakova 9, Ljub­ljana, najkasneje do 10. januarja 1983, podrobnejše informacije pa dobe interesenti po tel. (061) 312-553.

Tragično leto za britanski alpinizem
Med vzponom na Anapurno je bil ob življenje sloviti alpinist Alex MacIntyre
Britanski alpinizem je letos prizadelo več hudih nesreč. Najprej je Everest terjal življenji Petra Boardmana in Joa Taskerja, v oktobru pa je med vzponom na Anapurno (8091 m) pod kamnitim plazom izgubil življenje 28-letni Alex MacIntyre.
MacIntyre je bil med najvi­dnejšimi predstavniki sodobnega svetovnega himalajizma. Sredi sedemdesetih let je opravil vrsto pomembnih vzponov v Alpah. Njegova smer po Velikem ozebniku desno od Walkerjevega ste­bra v Grandes Jorasses (avgusta 1976) spada prav gotovo med najvidnejše v zadnjem desetlet­ju. Leto kasneje se je spoprijate­ljil z znanim poljskim alpinistom Wojciechom Kurtyko in skupaj sta opravila prenekateri vzpon v alpskem stilu – na visoke vrhove Hindukuša in Himalaje. Avgusta sta v družbi z Johnom Porterjem opravila prvi vzpon v 2500 m visoki SV steni Kohe Bandaka (6648 m), po oceni poznavalcev sploh najtežji vzpon v Hindukušu doslej. Naslednje leto najde­mo vse tri, pridružil pa se jim je še Krzystof Zurek iz Krakova, pod 1500 m visoko steno Čngabanga (6864 m). Preplezali so jo v direktni smeri, ocenili pa kot skrajno težko skalno plezarijo. Potem (1980) se je Alex udeležil Kurtykove mešane odprave na Daulagiri (8167 m). Z Renejem Ghilinijem iz Francije in Ludwikom Wilczynskim so opravili prvi vzpon prek ledene V stene. Vrh pa so potem dosegli šele med drugim poskusom, ki so ga opra­vili po SZ grebenu. Lani spomla­di, nato pa še jeseni, je MacInty­re s Kurtyko skušal osvojiti še Makalu (8481 m), in to po še nepreplezani Z steni. Vendar so bili obakrat neuspešni, stena je bila za njihov način prezahtevna. Potem je Alex letos opravil še prvi pristop na 7445 m visoki Pungpari ter po prvenstveni smeri na Šišo Pangmo (Xixo Pangmo) na Kitajskem. Anapurna, prvi osvojeni osemtisočak, pa je postala njegov grob.

Spominska znamka
Skupnost jugoslo­vanskih PTT bo 26. februarja 1983 dala v promet priložnostno poštno znamko za štiri dinarje, na kateri bo motiv Jalovca in spominsko besedilo ob 90-letnici organiziranega planin­stva na Slovenskem. Založila bo tudi filatelistični ovitek »prvega dne«. Prospekt o izdaji bo natisnjen v slo­venskem, srbohrvatskem, makedon­skem, albanskem, madžarskem, nem­škem, angleškem in francoskem jezi­ku. Filatelistično društvo PIT Slovenija pa bo razen tega založilo še filate­listični ovitek.

Zgledna statistika
Člani PD Zabukovica so doslej prehodili že 52 jugoslovanskih transverzal in samo letos prejeli 163 značk, med njimi 27 za Velebitsko planinsko pot, 23 za Jankovačko pot, 22 za Našičke transverzale, 13 za Sremsko fronto itd. Naj­bolj aktivni so tudi na transverzalah v SRS, saj je med 884 doslej podeljeni­mi značkami za Savinjsko pot kar 243 značk v rokah članov PD Zabukovica.

Gore pod polnočnim soncem
Pri založbi Obzorja je izšla že nekaj časa napovedana knjiga Janeza Bizjaka »Gore pod pol­nočnim soncem«. Opisuje gore Grenlanda in obiske naših gornikov, ki so se v njih doslej že nekajkrat izkazali.

Franci Savenc

Nove izdaje v BiH
Planinska zveza Bo­sne in Hercegovine je pripravila novi transverzalni dnevnik »Po planinah BiH«, ki bo izšel prihodnje leto. V kratkem bodo predali v tisk tudi istoi­menski vodnik, iz katerega pa bodo izločili opis transverzal. Pripravljen je tudi kodeks, ki ga bodo tiskali v nakladi 15.000 izvodov.

Ponovno zgradili Ratkovo zavetišče
Natanko 30 let odkar so ga zgradili in devet mesecev odkar je pogorelo, so spat odprli vrata Ratkovega zavetišča pod Samarskimi stenami. 125 članov PDS Velebit je v 30 akcijah opravilo prek 4500 prostovoljnih delovnih ur. Do pogorišča so prenesli in vgradili skoraj 14 ton gradbenega materiala, zbrali 126.532 dinarjev, podjetja pa so dodatno prispevala še 97.050 din.

MDO Koroške
Na seji, ki je bila v začetku de­cembra, so se predstavniki koroških PD pogovarjali predvsem o problematiki, ki je na tak ali drugačen način povezana s sredstvi in financi­ranjem dejavnosti. Tako so se skle­nili pridružiti predlaganemu poviša­nju članarine in znižanju popustov, istočasno pa obvezali PZS, da prou­či možnost uvedbe diferencirane članarine (na Koroškem PD dajejo tistim upokojencem, ki ne morejo več v hribe, popust pri članarini). Zaradi obilice ovir, ki spremljajo njihove poskuse, da bi pridobili no­ve naročnike, so sklenili na sejo MDO povabiti urednika najstarejše slovenske neprekinjeno izhajajoče revije. Veliko pripomb so imeli tudi na osnutek finančnega načrta PZS, zlasti na to, da mladi – alpinisti, KOTG in Mladinska komisija – na­črtujejo preveč širokopotezno, za­dovoljili pa so se s pojasnilom pred­stavnika PZS, da finančni načrt še ne bo sprejet na prihodnji seji GO. Za to sejo so izvolili tri delegate, imenovali člana kadrovske komisije in se zadržali pri razpravi o pravilni­ku o planinskih odličjih, o katerih bi želeli dobiti bolj konkreten predlog o podeljevanju.

Letos pestra ponudba koledarjev
Planinska društva pripravila izbiro stenskih koledarjev – Večina razprodanih
Če bi upoštevali – število koledarjev, ki so jih letos trži­šču ponudila PD in dejstvo, da tudi prenekatere druge krase planinski motivi, lahko mirno trdimo, da so go­re res privlačen motiv.
Koledar PZS, ki je v znamenju 90-letnice organiziranega planinstva pri nas, je že pred dnevi pošel kljub na­kladi 10.000 izvodov in maloprodajni ceni 200 din (predplačilo 150). Veliko naklado je imel tudi koledar PD Kranj, ki ga je izdalo v sodelovanju s PD Domžale, ilustriran pa je s plezalskimi motivi. Svoj koledar so izdali tudi Korošci, zbrana sredstva pa bodo imeli za odpravo. Z istim namenom so izdali koledar tudi pri AO Rašica in pri PD Ljubljana-matica.
Alpinisti Ljubljana-matica, ki so se odločili za naklado 30.000, koledarje še prodajajo. Dobiti jih je mogoče v društveni pisarni (Miklošičeva 17), imenuje pa se »Himalaja 83«. Listi z lepimi fotografijami so okrašeni še s podobami iz nepalske folklore. Pri­pravljajo še posebnost: na novolet­nem sejmu v Čopovi ulici ga bodo kupcem podpisovali znani alpinisti kot Stane Belak-Šrauf, Viki Grošelj in Lidija Honzak. Cena je 160 din, zbrana sredstva pa so seveda tudi na­menjena razvoju alpinizma in odpravi v Himalajo.

ID

Planinski vestnik obogaten s privlačno slikovno prilogo
Posvečena je umrlemu planinskemu fotografu, dolgoletnemu predse­dniku TK Skala, pionirju visokogorskega smučanja prof. Janku Ravniku
Zadnja letošnja številka Planinskega vestnika je dosti obsežnejša od prejšnjih, a ne samo zaradi posebne priloge, v kateri je kazalo člankov, ki so bili letos objavljeni v planinskem glasilu, po daljšem času je v reviji tudi slikovna priloga. Tokrat je posvečena letos umrlemu planinskemu fotografu, dolgoletnemu predsedniku turistovskega kluba Skala, pionirju visokogorskega smučanja in glasbeniku profesorju Janku Ravniku. V dvanajsti šte­vilki vestnika je profesorju posvečen tudi članek dr. Mihe Potočnika, ki je Ravnikov lik osvetlil s planinskega in alpinističnega zornega kota. V prispevku je vrsta zanimivih podatkov, ki ne bi smeli izginiti v pozabo.
V uvodnem članku dr. Lev Svetek opisuje svoj vzpon na Krn, ki mu je živo obudil spomine na leto 1944, ko se je sredi vojne vihre, kot partizan z dvema tovarišema povzpel na to goro, pričo srditih bojev za ohranitev slo­venstva. V spominih dr. Svetek ne pripoveduje o partizanskih bojih, pri­kazal je razpoloženje in občutke tistih dni, govori o želji po svobodi, miru, o bolečih spominih na padle tovariše in občutkih negotovosti, ko ljudje niso vedeli, kaj jim bo prinesel naslednji trenutek.
Pavel Ojsteršek-Tinče je prijetno opisal svoj obisk pri izdelovalkah sira na planini v Lazu. Prispevek je bogato opremljen s fotografijami, nevsiljivo predstavlja postopek za pridobivanje sira in skute, hkrati pa spodbudi k razmišljanju o vrednotah sedanjega in nekdanjega načina življenja.
Še zlasti za alpiniste bo zanimiv čla­nek Andreja Dernikoviča, ki govori o treh srečanjih z Virensom. Še zlasti zadnje, tretje srečanje, ko se je pogo­varjal z Vilijem Virensom, človekom, ki je s tovarišem Adolfom Schmitom kot prvi preplezal steno Kogla nad Kamniško Bistrico, bo marsikomu z nove strani osvetlilo razmere v našem alpinizmu med obema vojnama.
Luka Karničar, ki je bil do nedav­nega jugoslovanski rekorder v višin­skem smučarskem spustu, je zelo pri­vlačno opisal prva jugoslovanska spu­sta z najvišjega vrha Evrope Mont Blanca in njegovega manjšega brata Mont Blanc du Tacula. Prispevek do­bro opiše naporno hojo pri dostopu, opis spusta, občutka svobode in neomejenosti pa bo verjetno za visoko­gorsko smuko pritegnil še koga.
Trganje grozdja s planinstvom sicer nima veliko skupnega, kot pa sklepa­mo po prispevkih Filipa Matka in Aleksandra Čičerova, se planinci tudi za to dejavnost radi odločajo. Filip Matko je prijetno opisal trgatev v go­ricah nedaleč od Lendave, Aleksan­der Čičerov pa akcijo PD Viharnik v Goriških Brdih.
Pogosto beremo o pogumnih dejan­jih izkušenih planincev in alpinistov v gorah, Ivanka Korošec pa je v dvanaj­sti številki PV prisrčno opisala občut­ke planinske začetnice in svoj prvi vzpon na Triglav. »Stari planinski mački« se bodo ob branju prizaneslji­vo nasmehnili, verjetno pa se bodo spomnili podobnih občutkov in težav pri začetkih svojega planinarjenja. Prispevek je prav gotovo prijetna popestritev potopisnih člankov v planin­skem glasilu.
Naš znani gorski reševalec in stro­kovnjak za snežne plazove Pavle Šegula je v Utrinku z Lubnika brez sra­mu in pošteno priznal, da se je tudi on predal zanosu, nepazljivosti in mogo­če podcenjevanju nevarnosti. Kljub dobremu poznavanju zakonitosti pla­zov, je na »domačemu« Lubniku na­redil napako in tudi njega je presene­til plaz. Članek je v tem času dobro­došlo opozorilo vsem obiskovalcem gora, hkrati pa tudi dobro opisuje člo­vekovo nemoč, ko ga zajame plaz.
Znani in priljubljeni planinski pisa­telj France Avčin je v decembrski šte­vilki PV poskrbel tudi za zabavo. Ob­javil je krajšo zabavno zgodbico o hišnem polhku, ki je prestrašil in nato zabaval njegovo družbo v počitniški hišici v Vrsnem.
Marko Hvala in Tatjana Urbančič sta poskrbela, da so v PV zastopani tudi najmlajši bralci, Peter Markič pa je objavil povzetek iz knjige Podoba hribolazca, ki raziskuje vzroke, ki vo­dijo ljudi v planinske vrste. Kljub znanstveni zasnovi je prispevek ra­zumljiv vsakomur in prinaša precej zanimivih ugotovitev o planinstvu in alpinizmu.
Slovenski gorski svet je že kar do­bro prepleten s potmi, kljub temu pa včasih potrebe le terjajo, da planinci nadelajo še kakšno novo, ali pa več že znanih povežejo v vezno pot ali transverzalo. V zadnji letošnji številki so predstavljene kar tri nove poti, ki bo­do še popestrile planinsko ponudbo v naši ožji domovini.
Že večkrat smo opozorili da PV vse pogosteje spremlja aktualne dogodke v našem planinstvu. To se je včasih pokazalo v osrednjih in uvodnih član­kih, vse bolj aktualne pa so tudi rubri­ke: Društvene novice, Razgled po svetu, Na kratko. V dvanajsti šte­vilki pa je Pavle Šegula opisal nedav­no srečanje planincev treh dežel, ki je bilo v Mojstrani.

Miro Štebe