V Paklenici je bilo med prazniki okoli 200 alpinistov
V Aniča luci so prešteli tudi po 80 šotorov – Videti je, da je v Alpah že prehladno – Mladi željni plezanja
Čeprav je minil komaj mesec dni, odkar smo ugotavljali večji obisk v stenah nad Paklenico, jih je med zadnjimi prazniki obiskalo spet vsaj okoli 200 alpinistov. Tudi po 80 šotorov je bilo mogoče prešteti na Anića luci, precej pa jih je prenočevalo še po votlinah. Pozna se, da je v Alpah že prehladno in da so mladi željni plezanja kljub bogati poletni sezoni.
Največje pozornosti sta bila deležna Srečo Rehberger (AO Kranj) in Iztok Tomazin (AO Tržič). 24. preteklega meseca sta opravila 5. PP Kače (VI+/V-VI). Dan kasneje sta kot druga naveza ponovila Knezovo Črno zarezo in ob tem opravila še 1. PP (VII-, VI, 6 h). 26. novembra pa je Tomazin (v navezi z Rehbergerjem) po treh letih poskusov (še posebno pogosti so bili letos) opravil prvo prosto ponovitev Funkcije. Okoli 35 m dolgo prečnico, prvotno A 3, je ocenil z VIII, gladek steber pod kaminom, ki se ga večina tudi drugače raje izogne, pa s VII+.
Poskusi, da bi prosto ponovili Raz za kladivce (doslej le dve naši in ena angleška PP) niso uspeli. Šaleško sta prosto kot prvi (29. 11.) v ženski navezi ponovili Lidija Honzak in Vlasta Kunaver. Na enak način sta jo preplezala tudi njuna tovariša iz AO (Matica) Stojan Kejžar in Janez Marinčič, Maja Dolenc in Ničo Kregar pa sta prosto ponovila Karabore.
Iz AO Ljubljana-Matica je bilo v Paklenici 15 članov, opravili pa so 42 vzponov. Poleg naštetih omenimo še 1.PP Slovenske v Glavici, ki jo je 28. 11. opravila naveza Honzak-Kunaver. Dolenčeva in Kregar sta ponovila tudi Pismo-glava, Kregar in Igor Krevelj pa Slovensko v Glavici. Navezi Kejžar-Marinčič in Igor Jamnikar-Boris Osojnik (Akademski AO, ostali AO Matica) so preplezali Diagonalko, pri čemer so se vsi le po enkrat prijel za klin. Aleš Dolenc in Vera Srebotnjak sta ponovila Šaleško, Krevelj in Zoran Gaborovič pa smeri Čez balkon in Celjski steber. Edo Kozorog (Soški AO) je sporočil, da je z Igorjem Škamperletom (AO Postojna) preplezal Karabore, z Bojanom Počkarjem med drugim Šaleško, s Slavcem Svetičičem (AO Idrija) pa Domžalsko. 29. preteklega meseca sta začela po Velebitaški, ker pa so bile v njej kar štiri naveze, sta prestopila v Albatrosa in po njem izplezala.
V Paklenici je bilo tudi več članov drugih AO, veliko jih je bilo s Hrvatske, slišati je bilo avstrijske plezalce in druge.
Tudi prihodnje leto organizirano
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS bo skušala tudi prihodnje leto organizirati skupne odhode v tuje gore, odprave in trekinge. S tem bo mogoče poceniti pot, lažja pa bo tudi organizacija.
V prihodnjem letu ponujajo sovjetski alpinisti več možnosti. V Kavkaz, področje Elbrusa (Ušba, Ullu, Tau, Shelda, Dongus Orum…) vabijo že v zimskem času. Na voljo so mesta v dveh izmenah po 17 dni (10. 2.-16.3. in 5.-21. 3.). Cena je 600 (klirinških) dolarjev, upoštevati pa je potrebno seveda še stroške za prevoz do Moskve in nazaj. Za ljubitelje visokogorskega smučanja pa je zanimiv spomladanski termin od 2. do 18. maja. Cena je enaka, če pa kdo želi bivanje podaljšati, bo moral za vsakih pet dni doplačati 100 dolarjev. Poleti bosta se dve izmeni (29.6.-22. 7. in 23.7.-13. 8.) v istem taboru. Ker sta daljši, je za tretjino višja tudi cena (800 dolarjev). Za pamirske tabore pa so cene seveda višje. V Ačik Tašu pod Pikom Lenina stane 1300 dolarjev (13. 7. do 13. 8.) vsa oskrba, seveda s prevozi od Moskve in nazaj. Na Fortambeku in na stičišču, ledenikov Moskvin in Valter, od koder so najbolj znane ture na Pik Komunizma in Korženevske, pa bodo ture v času od 9. julija do 9. avgusta. Cena je 1400 dolarjev. Kdor pa si bo želel v J steno Pik Komunizem, na ledenik Beljajeva, pa bo moral primakniti še 100 dolarjev. KOTG zbira prijave za vse te tabore do 20. decembra za udeležence odprav, vodje in seveda AO (PD), ki bi prevzeli izvedbo.
KOTG PZS nadalje obvešča, da bodo tudi prihodnje leto skušali pripraviti skupen odhod v Ande in Himalajo, ker bo le na ta način mogoče dobiti ugodnejše cene za letalski prevoz. Odhodí naj bi bili 25. maja (za Južno Ameriko) in 19. oktobra (za Nepal).
Kdo bo vodil KA PZS?
Razpis za prijavo kandidatov, ki bi bili voljni delati v novi komisiji za alpinizem PZS, ni dal zadovoljnih rezultatov, prijavili so namreč le tri. Šele na zboru načelnikov so krog možnih članov KA PZS (imenujejo jo IO PZS) in podkomisij razširili. Na seznamu so sedaj: Milan Černilogar (AO Idrija), Rudi Kocijančič (AO Jesenice), Marjan Kregar, France Malešič, Bojan Pollak (AO Kamnik), Dare Alič, Zoran Gaborovič, Ničo Kregar, Drago Metljak (AO Ljubljana-Matica), Blaž Jereb (AO Radovljica), Bogdan Biščak (AO Postojna), Jani Bele, Slavko Frantar (AO Rašica) in Boris Bergant ter Zvone Korenčan iz AO Tržič. Vendar pa nihče ne mara sprejeti mesta načelnika, pa tudi za vodstvo podkomisije za GV še ni primernega kandidata. Skupna seja dosedanje in nove KA, ki je sklicana za jutri ob 17. uri, bo torej živahna.
30 let alpinizma na Ravnah
Alpinistični odsek pri PD Ravne so ustanovili pred 30 leti, na obletnico pa so se temeljito pripravili 10. t. m. ob 17. uri se bo v mali telovadnici Doma telesne kulture na Ravnah začela slavnostna skupščina, podelili bodo priznanja bivšim načelnikom in še nekaterim najzaslužnejšim članom, pripravili so razstavo alpinistične opreme in dokumentov, ki govore o njihovem delu itd. Vsekakor najpomembnejši deli, ki sta posvečeni tej obletnici, pa bosta raziskovalna naloga o koroškem alpinizmu in vodniček po njihovih stenah.
Skupne ture
Skupne ture tečajnikov in pripravnikov ter alpinistov so pomembna oblika alpinističnega šolanja. Čeprav njih vsebina (in metodike) ni še nihče podrobneje obdelal, jih prirejajo vsi po vrsti. Iz AO Črnuče so sporočili, da so pretekli mesec pripravili že tretjo. Povzpeli so se do Bivaka II, na Dovški Križ in Škrnatarico.
O nekoliko drugačni zasnovi skupne ture pa poročajo iz AO Rašica, kjer imajo kar 25 tečajnikov in vsej prej kot dovolj inštruktorjev; skupinsko delo je zato še toliko pomembnejše. Prvo skupno turo so namenili preskusu kondicije. Odšli so na Lubnik, potem pa na Stari vrh in peš v Škofjo Loko. Marija Frantar je imela predavanje o planinskem izrazju, Matjaž Deržaj pa o planinski (in alpinistični) zgodovini.
AO Mengeš pa je pripravil skupno turo med prazniki. V soboto so se povzpeli v Bivak pod Skuto, v nedeljo pa so morali zaradi slabega vremena mirovati. V ponedeljek so se povzpeli na Tursko goro in prečili Rinke, v torek pa po Streži na Skuto. Bile so dokaj neugodne razmere, veter, skala mestoma pokrita z požledom, pa tudi snežilo je. Celo sestop po poti je bil dovolj zahteven.
O bolivijskih gorah
Klub mladinskih vodnikov in mentorjev pri MK PZS nadaljuje s serijo zanimivih diapredavanj. V sredo ob 19. uri bo na Dvoržakovi 9/1 Blaž Jereb iz Radovljice predaval o njihovi odpravi v Cordillero Real – Bolivijo. Vabljeni vsi, ki jih tema zanima.
Čestitka J. Nyke
Józef Nyka, urednik poljskega Taternika in sodelavec skoraj vseh pomembnejših planinskih revij, je prvi reagiral na obvestila o odličnih letošnjih ponovitvah naših ženskih navez. Še posebno čestita navezi Ines Božič-Sanja Vranac za nujno 1. ZP smeri Pilipp-Flamm. Za Cassinovo v Torre Trieste, ki sta jo tudi preplezali, pa sporoča podatke o edinih predhodnicah: 16. avgusta 1978 sta jo kot prvi preplezali Irena Kesa in Ewa Panejko-Pankiewicz (v 12 urah).
Preplezali Sinji slap
Čeprav se še ni začela prava zimska sezona, že lahko poročamo o ponovitvi slapu – Sinjega, pod Češko kočo. 26. preteklega meseca sta ga (kljub otoplitvi) preplezali navezi kranjskega AO Franci Markič-Janez Triler in Matjaž Beguš-Matej Kranjc.
V steni Migovca
Edo Kozorog (Soški AO) in Slavc Svetičič (AO Idrija) sta preplezala (PrV) varianto na Raz Migovca (IV-V) in opravila 1.P Humarjeve smeri (Aprilske), ki je najtežja v steni, čeprav izkorišča lepe prehode v sicer previsnem delu stene. Po njunem mnenju je primerna ocena VI-/IV.
Do bivaka II
Vodstvo alpinistične šole AO Črnuče je 12. t. m. izvedlo že tretjo skupno turo. Povzpeli so se do Bivaka II, potem pa še na Dovški Križ in Škrnatarico.
OD TOD IN TAM
Pet ekstremnih veščin
Claude Rémy in Bernard Pulver sta v letošnji zimi v dveh dneh opravila pet ekstremnih alpskih veščine. Pričela sta z lednim plezanjem, sledijo je ekstremno smučanje, obiskala sta še neraziskano jamo, plezala v kopni steni in za krono vsega poletela še z zmajem.
Naskok na Jugoslovansko smer
Za spomlad sta najavljeni dve odpravi, ki bosta skušali ponoviti Jugoslovansko smer po Z grebenu Everesta. Po desetih neuspešnih poskusih bodo s tibetanske strani prišli Francozi, z nepalske pa Bolgari. Posebno za zadnje je znano, da se že dolgo in zelo sistematično pripravljajo. Pred dnevi so tudi že objavili seznam 20 članov odprave in štirih, ki so v rezervi. Vodja bo Avram Avramov (51), njegova namestnika Hristo Prodanov (40) in Ognjan Baldžijski (38). Tudi vsi drugi so znani alpinisti, večina jih ima naziv zaslužnega mojstra sporta, njih povprečna starost pa je okoli 35 let. Pred njimi je sedaj še tretja etapa priprav, ki bo večinoma izpolnjena s skupnimi treningi.
Alpski tekač
Brezposelni gasilec Jack Sanie je v 33 dneh pretekel Alpe, od avstrijskega letovišča Ischl, do Martignyja. V nekako 600 km dolgem teku po grebenih čez Avstrijo, Švico, Francijo in Italijo je opravil vzpone v skupni višini okoli 24.000 km. Sanie je pred tem podoben prehod Alp že opravil na smučeh.
Prvenstvena na Čogoliso
Tretji pristop na Čogoliso (7665 m) je opravilo troje članov zahodnonemške odprave, ki jo je vodil Georg Brosigg. Na vrh so se povzpeli po še nepreplezani SZ steni.
Anapurna 2
Čeprav so imeli hude težave z vremenom, zmanjkovalo jim je hrane in nenehno so jim pretili plazovi, so avstralski alpinisti uresničili svoj načrt. Na vrh Anapurne 2 so stopili 8. oktobra okoli poldne. Sestop je potem trajal še pet dni. Vsega skupaj kar 15-dnevna odisejada. Zato na Mt. Everest s severa (Avstralci načrtujejo je- seni prihodnje leto) lažji, povsem razumljivo.
Nesreča na Ganešu (Ganesh) II
12-članska poljska odprava iz Katovic, ki jo je vodil Janusz Mejer, je letos jeseni skušala preplezati težko J steno Ganeša II (7111 m), na SZ Nepala. 23. oktobra, ko so se trije člani spuščali z vrha (po neuspešnem poskusu, ki jih je pripeljal 300 m pod vrh), pa se je izpulil eden izmed klinov, na katerega je bila pritrjena vrv. Andrzej Hartman (34), znan po vzponu na Dunagiri (7066 m) v indijski Himalaji, je omahnil in se ubil. Kot poročajo agencije je bil že 18. alpinist, ki se je letošnjo jesen smrtno ponesrečil v nepalski Himalaji.
Denali – Mount McKinley
Lanska sezona je bila za Denali national park na Aljaski več kot rekordna. Kar 696 planincev je v 170 skupinah (odpravah) skušalo priti samo na Denali (nekdaj Mount McKinley, 6194 m), najvišji vrh Severne Amerike. Toda le 310 (44%) je bilo uspešnih. Leto pred tem je bilo 321 tistih, ki so poskušali, uspešnih pa 52% (pred tem pa so bile številke precej podobne, uspešnih tja do 66, 67%). Največ jih je lani poskušalo priti na vrh po zahodnih vesinah gore – 352 v 97 samostojnih skupinah in še 146 v 17 skupinah, ki so jih vodili gorski vodniki. Znano Cassinovo smer je skušalo preplezati 43 alpinistov, 23 pa je bilo uspešnih. Messnerjevo smer sta naskočili dve navezi s po dvema udeležencema in – obe uspeli itd.
Alpin Extrem A. Kubina
V rubriki Alpin Extreme, ki jo v Alpinu vodi Andreas Kubin, je mogoče prebrati številne sveže novice. Našteva, da so izšli vodnički za francoska plezala področja Calanques, Saussois in Sainte-Victorie. Pri Innsbrucku imajo nov plezalni vrtec in še enega pri Bad Gosinu – Toten Gebirge. Smer Moderne Zeiten v J steni Marmoladi ima že najmanj štiri ponovitve.
V steni Četirjoh
Zbignev Mlinarczik in Maczey Pavlikovski sta letos poleti opravila prvenstveni vzpon prek 2000 m visoke JZ stene vrha Četirjoh (6380 m) nad ledenikom Moskvin v Pamirju. Spodnja tretjina njune smeri je izpostavljena ledenim plazovom, zgornja pa vodi po skalnem rebru.
Tudi to je direttissima
Trije Švicarji so prepotovali svojo domovino dobesedno po dolgem, točno po 160 vzporedniku, najdaljši ravni črti na zemljevidu Švice. V 23 dneh so prehodili 333 km, od začrtane linije pa so si dovolili zaviti le 500 m. Skupna višinska razlika na njihovi poti je bila 43.000 m, najvišji vrh pa 4078 m visoki Schreckhorn. Med drugim so prečkali tudi SV steno Eigerja.
Planinska in smučarska odprava v Ande
Člani zagrebškega PDS Velebit so odpotovali v Tierro del Fuego
Konec preteklega meseca je v južnoameriške Ande odpotovala planinsko-smučarska odprava članov PDS Velebit. Vodja je Neven Fantov (35), člani pa Daniel Burić (29), Antun Filipčić (43), Djuro Sekelj (32) in Branko Šeparović (37). Večina jih ima alpinistične in smučarske izkušnje v visokogorju, sodelovali so tudi že v odpravah, Šeparović kar na sedmih: Grenland 71, Aljaska 78, Mt. Kenya 79. Tanzanija 81. Alpamayo 81. Kang Guru 82 in Aljaska 83. Zanimivo je tudi finansiranje njihovo akcije: predračun je nekako 1,6 milijona, dva si financirata udeležbo sama, trije pa 60 odstotno.
V biltenu, ki so ga izdali pred odho dom so zapisali, da bodo plezali in smučali na področju Cordillere Darwin II. na skrajnem jugu Južne Amerike. Na ognjeni zemlji (Tierra del Puego) bodo ostali približno 40 dni. za izhodišči so si zbrali čilski mesti Punta Arenas in Puerto Aysen. Med načrti imajo tudi vzpon na katerega izmed še neosvojenih vrhov (najvišje v Patagoniji se dviga San Valentino, 4028 m, prav v njegovi okolici pa je še nekaj deviških), opraviti nameravajo kak estremni smuk in preučiti žele enega izmed patagonskih ledenikov.
Franci Savenc
Jugov in Zaplotnikov vpliv na usmeritve naših plezalcev
Razmišljanja Mitje Koširja v Planinskem vestniku o dveh naših alpinistih različnih obdobij – O novih planinskih postojankah
Prvo, kar opazijo planinci, ko dobijo v roke zadnjo letošnjo številko Planinskega vestnika je, da se je z oblikovalci dvanajste številke poigral tiskarski škrat. Z naslovnice bralcev namreč ne pozdravlja dolina Trente, kot piše v pojasnilu k naslovni sliki, temveč Vernar, ki je slikan z Velega polja. Pogled z Mojstrovke v zamegljeno dolino Trente je šele na prvi notranji sliki planinskega glasila. Preiskušenih planincev tiskarski škrat ni zmedel, manj izurjeni pa so si verjetno postavljali uganke, kjer v Trenti je prizor, ki ga prikazuje naslovnica in kje megla, o kateri govori podpis k sliki. Za celotni decembrski Vestnik pa lahko rečemo, da je na visoki ravni in kakovosten.
Še zlasti moramo opozoriti na razmišljanje Mitje Koširja o stičnih točkah in razlikah med dr. Klementom Jugom in Nejcem Zaplotnikom – o dveh alpinistih, ki sta s svojimi literarnimi zapisi o alpinizmu vtisnila globok pečat našemu alpinizmu in vplivala na razmišljanja in usmeritve naših plezalcev. Košir ugotavlja, da obstajajo med tema alpinistoma, ki ju loči več kot pol stoletja dolga doba, številne sorodnosti. Opozarja pa tudi na zanimive razlike v razmerju obeh plezalcev do alpinistične dejavnosti. Dr. Klement Jug je bil po Koširjevi oceni strog etik, ki je po svojemu nauku uravnaval vse svoje dejanje in nehanje, ki je s trdno voljo, z zbranostjo in hladnokrvnostjo premagal ovire ter sistematično obdeloval stene in iskal življenjski smoter alpinizma; Zaplotnik pa je v alpinizmu videl slog življenja, svojo pot. Najpogosteje je hodil po poteh romantike ki jo je tam kjer je razmišljal filozofsko, zamenjal z eksistencializmom in filozofijo življenja. Nejc je v gorah iskal estetska občutja, tovarištvo in predvsem svobodo ter izpolnjevanje hrepenenj.
Članek je izjemno zanimiv in bo prav gotovo vzbudil nova razmišljanja o zapuščini obeh velikih alpinistov in smislu alpinizma in plezanja.
V decembrski številki omenimo še tri članke, ki govorijo o letošnjih planinskih zmagah, o odpiranju planinskih postojank. Dr. Miha Potočnik je spregovoril o pomenu Doma Petra Skalarja na Kaninu, Gregor Klančnik pa o gradnji Triglavskega doma na Kredarici. Zelo zanimiv je prispevek urednika PV Marijana Krišlja, ki s poklicne, novinarske strani osvetljuje slovesnost ob otvoritvi Kredarice. Članek namreč govori o prizadevanjih radijskih, televizijskih in časopisnih novinarjev, da bi kar najbolj neposredno in zanimivo vsej slovenski javnosti posredovali dogajanja ob otvoritvi novega doma.
Zanimiva sta tudi prispevka dr. Leva Svetka in Tineta Brileja. Dr. Svetek je zapisal legendo o jezeru v Lužnici, o Jezeru zaljubljencev, hkrati pa je obudil spomin na dni, ko je šel kot partizan s prijatelji prek kaninskega območja in mimo Jezera zaljubljencev v Trento, Tine Brilej pa je prijetno opisal svoj samotni obisk Strelovca in Krofičke nad Logarsko dolino in Robanovim kotom. Prav gotovo bo marsikoga spodbudil opis tega izleta na območje, ki ni tarča tako množičnih obiskov in kjer planinec še lahko sreča neokrnjeno gorsko naravo in tišino gorskih poti.
Omenimo še, da je z decembrsko številko Peter Markić končal zapis o psiholoških raziskavah med odpravo na Lotse. Ker je zapis pisan v poljudnem jeziku, bodo nekatere ugotovitve prav gotovo koristile tudi tistim planincem, ki pripravljajo večdnevne planinske izlete in taborjenja, čeprav pojavi, ki jih je zaznal Peter Markič, verjetno ne bodo tako izraziti kot na alpinistični odpravi v eno najzahtevnejših sten na svetu.
Ko govorimo o decembrski številki PV pa moramo omeniti še prispevek načelnika Indok službe PZS Francija Savenca, ki v stalni rubriki PV Alpinistične novice vabi bralce k sodelovanju pri oblikovanju rubrike. Treba je reči, da je obveščanje o alpinistični dejavnosti zašlo v krizo, ki jo bo moč prebroditi le z novimi sodelavci.
Miro Štebe
