V enem samem letu kar 222 vzponov
Izjemna aktivnost 27-letnega alpinista Frančka Kneza iz Slovenske Bistrice – Kako naprej?
Iz zgodovine alpinizma je znanih več plezalcev, ki so, kot maratonci kilometre, »zbirali« turo za turo in so jih v eni sami sezoni opravili več, kot večina drugih v vsem življenju. Kljub temu pa bi težko našli primerjavo za aktivnost 27-letnega Frančka Kneza, člana AO Impol iz Slovenske Bistrice.
NEUSTAVLJIV – Franček Knez (AO Impol).
V gore je pričel zahajati leta 1973, ko je tudi že opravil prvih 25 alpinističnih tur. Potem pa je svojo aktivnost hitro stopnjeval (delno se je umiril le med poldrugim letom, ki jih je prebil na služenju kadrovskega roka). Leta 1977 je prvič opravil več kot 100 plezalskih vzponov (pristopov na vrhove ne šteje), letos pa je z vzponoma, ki ju je 5. decembra opravil z Lojzetom Cajzkom (AO Celje) v Osapski steni dosegel že neverjetno številko 222. Med več kot 1100 vzponi, kolikor jih ima že zapisanih v svojem dnevniku, je izredno veliko prvenstvenih (samo letos več kot 50), in to ne le v domačih stenah, temveč tudi takih, ko so Dru, Eiger in Grandes Jorasses. Zablestel je z vzponi v izjemno težkih stenah andskih vršacev in celo himalajske gore niso pri tem izjema (npr. njegov solo prvenstveni vzpon na Kumbutse). Morda še močneje se njegova izjemna pripravljenost izrazil v številnih solo vzponih. Brez tovariša v navezi je ponovil že smeri, ki drugim pomenijo vrhunec možnega, preskusil se je celo v plezanju smeri od zgoraj navzdol in celo nočnih vzponih, neznane mu seveda niso niti povsem zasnežene gore …
Kaj še lahko stori, v čem se lahko še preskusi? Prav s temi dilemami se ubada te dni in če ne bo našel odgovorov, predvsem pa možnosti, da te cilje potem skuša tudi uresničiti, se bo najbrže zgodilo tudi z njim tako, kot se je že s prenekaterim. Odnehal je, umaknil se je v povprečnost ali preusmeril na drugo področje. Odločitev pa seveda ne bo lahka, še posebno ne v sedanjem času. Potreboval bi namreč kaj več kot le svoj prosti čas. Tega do zadnjega trenutka izrabi že sedaj, za izredno zahtevne vsakodnevne priprave in plezanje, drugega tako ne pozna. Omogočiti pa bi mu morali, da odide na terene, kjer se rojevajo norme današnjega (svetovnega) alpinizma. To si je prav gotovo zaslužil.
Vabijo na pogovor o alpinizmu
Zanimiva manifestacija Akademskega alpinističnega odseka iz Ljubljane
Akademski alpinistični odsek iz Ljubljane pripravlja za četrtek, 23. t. m. ob 19. uri zanimivo manifestacijo. Skupina, ki se je letos poleti mudila v Peruju, Boliviji in Ekvadorju, bo za uvod pokazala nekaj izbranih diapozitivov, brez mnogo opisovanja, zato pa ob uporabi dveh projektorjev in glasbi. Toda – vendarle bodo skušali prikazati tudi svoj odnos do alpinizma in odprav.
Po predavanju pa naj bi bil razgovor, na katerega nameravajo povabiti tudi nekaj gostov. Sejna soba v drugem nadstropju Kazine na Trgu osvoboditve, pravijo, da je dovolj velika in bo lahko sprejela vse, ki jih bo vabilo pritegnilo.
Razgovorov, kakršen je napovedan, pri nas (žal) skoraj ni, dilem pa ne manjka. V kakšnem odnosu sta si klasični alpinizem in njegove »veje«, ki jih vse pogosteje omenjamo in dosežke katerih lahko spremljamo tudi pri nas?
Zbora alpinistov ni bilo
Slaba koordinacija med AO in komisijo za alpinizem PZS ali pa nepotrebnost letnih srečanj alpinistov je verjetno kriva, da še vedno ne vemo, kdaj bodo preostali trije področni zbori (štajerskih in koroških alpinistov je namreč že bil, čeprav brez javnega obvestila in ob temu primerni udeležbi). Še bolj zamotano pa je z republiškim zborom. Napovedan je bil za minuli petek v Ljubljani pa menda potem prestavljen in – sedaj preložen za spomlad 1983.
Seminar slovenskih AI
V nedeljo, 5. decembra se je v planinskem domu na Rašici zbralo 30 alpinističnih inštruktorjev na rednem seminarju. Obdelali so precej novosti. Prisotni so bili z vsebino zadovoljni, le udeležba ni bila pričakovana. Viki Grošelj je predstavil trening, ki so ga poskusili tudi v naravi. Peter Markič je razširil prikaz vloge psihologije, France Malešič pa je udeležence seznanil z načinom podajanja prve pomoči. Drago Metljak in Zvone Korenčan pa sta pripravila demonstracijo (na stolpu) zaustavljanja padca s polbičevim vozlom, nove (angleške) vponke in pripravo stojišč.
Možnost skupnega odhoda
Da se ne bi ponovile letošnje razmere, ko je odhajala vsaka odprava za sebe in so si le redke izborile popuste, je KOTG podprla idejo, da bi v letu 1983 organizirali skupne odhode. Za Južno Ameriko (Lima in La Paz) naj bi bil – kolikor bodo interesenti – predvidoma okoli 20. maja, v Nepal pa 15. oktobra. Tisti posamezniki in skupine (odprave), ki jih zanimajo pogoji, naj se javijo pisarni PZS, lahko tudi telefonično (312-553).
Pet navez s podporo v Zahodne Alpe
Komisija za alpinizem PZS se je v sredo odločila, da izmed 36 prijavljenih alpinistov, za ekstremne zimske vzpone v Zahodnih Alpah, podpre pet navez. Navezo AO Matica Zvone Drobnič – Pavle Kozjek, radovljiško Blaž Jereb – Mirko Pogačar, tržiško Borut Bergant – Iztok Tomazin, kamniško Janez Benkovič – Marjan Kregar in mešano Zvone Andrejčič (Radovljica) – Vanja Matijevec (Rašica). Vse te naveze so prijavile kot osnovni cilj ekstremne ture in bodo pred odhodom prejele pomoč 15.000 din, po povratku – če bodo cilje uresničile in ko bodo oddale poročilo – pa še z enakim zneskom. Druge naveze in njih cilje pa so registrirali in jih bo KA PZS podprla v okviru (finančnih) možnosti glede na realizacijo načrtov.
V stenah nad Omišem
Koroški alpinisti, skupno jih je bilo 16, so se tudi med letošnjimi novembrskimi prazniki podali v stene nad Omišem. Toda tokrat niso bili več sami, družbo jih je namreč delalo enako število Celjanov. In skupno so opravili 100 vzponov, med njimi je bilo tudi 15 prvenstvenih (vseh težavnostnih stopenj). Kljub temu pa ugotavljajo, da je tabor le deloma uspel, saj je v dneh od 27. novembra do 3. decembra, kolikor je trajal, kar štiri dni deževalo. Toda – pravijo, da bi bilo lahko tudi slabše in da se bodo še vrnili.
Priznanja trem alpinistom
Na srečanju telesnokulturnih delavcev občine Domžale, ki je bilo v soboto, 4. decembra zvečer, so prejeli priznanja za športne dosežke v letošnjem letu, predvsem pa za vzpone v Coloradu (ZDA), Roman Cerar, Janez Jeglič in Silvo Karo. Zanimivo je tudi, da so oskrbo na prireditvi prevzeli člani AO Domžale, ki so na njej prodajali tudi planinske koledarje, ki so jih založili skupaj s PD Kranj. Izkupiček te in planinskega plesa, ki ga pripravljajo za 8. marec, bodo uporabili za financiranje odprave v Patagonijo (Argentina).
Program SK za alpinizem
Strokovna komisija za alpinizem pri ZTO občine Ravne je edini tak (koordinacijski) organ pri nas, je pa že veliko pripomogla k razvoju alpinizma na Koroškem. Sredstva, ki so jih zbrali s prodajo koledarja, so namenili odpravi, ki pa ne bo v Himalajo. Za prihodnje leto pa načrtujejo še skupno AŠ, udeležbo na prvomajskem srečanju v Paklenici, ledeniški tečaj pod Glocknerjem in tabor v Zahodnih Julijcih (pod Višem).
Varstvo pred plazovi
Podkomisija za snežne plazove pri GRS opravlja pomembno preventivno delo. Od četrtka so na radijskem programu spet opozorila pred plazovi oziroma opisi razmer v gorah. V petek, soboto in nedeljo pa bo na Pokljuki »minerski tečaj«, namenjen vsem, ki se že ukvarjajo s proženjem snežnih plazov in tudi vsem novim (prijave še sprejema pisarna PZS, tel. 312-553). Razmišljajo tudi o katastru plazov za katerega je čutiti čedalje večjo potrebo. V pripravi pa je tudi že »dan varstva pred snežnimi plazovi«, ki bo 15. in 16. januarja prihodnje leto v Kamniku in Kamniški Bistrici.
Inštruktorji PZ Hrvatske
Komisija za šolanje PZH je v sodelovanju s fakulteto za telesno kulturo v Zagrebu organizirala seminar za inštruktorje. Zaključili so ga štirje inštruktorji za alpinizem, pet orientacistov, en vodnik in šest speleologov.
Iz AO Vipava
V četrtek, 2. decembra so imeli člani AO Vipava redni občni zbor, na katerem so izbrali tudi novega načelnika – Davorina Kodelo. Po novem letu pa nameravajo pričeti alpinistično šolo, urejajo pa tudi trimski kabinet v društvenih prostorih, ki bo tudi za trening alpinistov.
Smučarski alpinizem
Alpinizem na smučeh ali smučarski alpinizem pri nas kar ne gre v korak z drugimi zvrstmi te sicer drugače zelo uspešne slovenske športne dejavnosti. Celo turnega smučanja, ki vendarle prednjači pred smuki po strmih vesinah (tudi stenah), ni toliko, kot smo pričakovali. Poskusi, da bi se s to dejavnostjo izkazali na tujem, pa so sploh še v povojih.
Nekaj smukov z večjih vesin pa vendarle še imamo. Do pred nekaj tednov je bil najvišji »start« pri T 2 (6250 m) pod Kangbačenom, in sicer med odpravo leta 1974. Letošnjo jesen pa so ga hrvaški gorski reševalci premaknili na 6800 m, pod sam vrh himalajskega vršaca Kanguruja. 12 oktobra se je Šeparovič spustil do T 3 (6300 m) naslednji dan pa je nadaljeval do snežne meje (približno 4900 m). Božič je do te meje prismučal z višine 6200, Aleraj, Mesarič in Vrbek pa od 5300 m. Isti za prihodnje leto načrtujejo med drugim tudi udeležbo na »Vražjem smuku s Schilthorna« v Švici in vabijo s seboj tudi somišljenike. Vemo pa tudi, da se odpravlja odprava, ki naj bi smučala celo s najvišjega vrha SSSR, 7495 m visokega Pik Komunizma.
Paklenica: prvenstvene in PP
Franček Knez (AO Impol) je po seriji solo vzponov 27. preteklega meseca z Lojzetom Cajzkom (AO Celje) preplezal novo smer – Formo novo (V-/IV, 9 h) v Aniča kuku, levo od smeri skozi okno. Naslednji dan je poleg Raza za kladivce, ki ga je ponovil s Cajzkom, sam preplezal pet smeri (sestop po Kunta Kinte). V ponedeljek sta s Cajzkom preplezala še prvenstveno Črni panter (V-, A1e), prav tako v Aniča kuku, in sicer ob Fanikini. Zadnji dan pa je Knez najpreje (1. SP) preplezal Union (VI, A 2), potem dve smeri levo od Dos Servesos in – že med povratkom v »civilizacijo« – še Udovičevo, Tinino, Figo in GSS. (Union sta hkrati z njim plezali še dve navezi: Lojze Cajzek-Mirko Pogačar in ženska Ines Božič-Sanja Vranac.)
Željko Perko in Iztok Tomazin (oba AO Tržič) sta 29. novembra preplezala zanimivo kombinacijo v steni Anića kuka: Velebitaško do vrha luske potem Jenjavo do velike police in Želvakova, izstop pa po Vražji. Tomazin je ves čas (kot prvi) plezal prosto in je »Diagonalo« (čeprav je prvenstveno le ena dolžina) ocenil s VII, VI+/V-VI, 400 m (15 R), 5,30 h. Dan za tem sta Tomazin in Janko Humar (Soški AO) v poltretji uri preplezala Dos Servese (2. PP) in najtežje mesto ocenila s VI-.
Sprejem in predavanje v Kamniku
V soboto je bil v Kamniški Bistrici sprejem med alpiniste AO Kamnik. Sprejeli so sicer samo enega, Marjana Kakra iz Nove Štifte (Gornji Grad), toda zato on toliko bolj izpolnjuje pogoje. Po uradnem delu je bilo še tovariško srečanje in predvajanje diapozitivov.
Danes ob 19. uri pa bo v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku predavanje »Pamir 83« o naši prvi ženski alpinistični odpravi, ki ga pripravlja Irena Markuš, članica domačega AO.
Za zimski alpinizem
PD Radovljica namerava zgraditi bivak na Kriških podih, oziroma objekt ob zgornji postaji tovorne žičnice, ki bi bil tudi zimsko zavetišče. To področje postaja namreč vse bolj zanimivo za zimske (tudi smučarske) ture. Načrte je že potrdila tudi KA PZS.
Stopničke v Novem vrhu
Janko Humar in Marko Kogoj (oba Soški AO) sta 5. decembra preplezala: prvi Melitino v Novem vrhu, drugi pa Z grapo z novo izstopno varianto. Za zaključek pa še – eden za drugim prvenstveno (Stopničke: III, 100 m) v vršnih ploščah ter Zajedo pojoče travice (IV+, A 1,100 m, 2 h).
Slovenske gore v podobi in besedi
Cankarjeva založba je izdala delo, ki ga je vredno vzeti v roke – Več let skrbnih priprav
»Smo nadpovprečno gorski narod«, je v poglavju Gore zapisal Ivan Gams, »saj zavzemajo vzpetine dobre štiri petine naše dežele. Podoba naših gora je zato naša podoba, gore dajo pečat ljudstvu pod sabo.«
Med besedila, ki so jih napisali še Tone Wraber (rastline), Dušan Robič (gozd), Janez Gregori (živali), Tone Cevc (človek), Drago Meze (raziskovanje), Tone Strojin in Tine Orel (planinstvo), Franc Vogelnik (beseda), Marijan Lipovšek (glasba), France Zupan (podoba), Mirko Kambič (fotografija), France Brenk (film), Tone Svetina (boj) in Peter Skoberne (varstvo), s podpisi k fotografijam in uvodnikom pa jih je zaokrožil Matjaž Kmecl, je še 470 barvnih reprodukcij izbranih barvnih fotografij. 344 strani velikega formata, na katerih ne manjka tudi zanimivih tabel; vsi slovenski vrhovi nad 2000 m, naravne znamenitosti, seznam planinskih postojank, pregled zavarovanih rastlinskih vrst, planinske poti – transverzale, izbor plezalnih smeri in seznam naših odprav v Himalajo.
Čeprav je gradivo zelo obsežno in raznoliko pa to delo nikakor ni kak suhoparen geografski priročnik. Slovenske gore so prikazane z ljubeznijo in pravim občutkom. Lahko celo rečemo, da je vsakdo, od urednikov do zadnjega fotografa – teh pa pri tem delu sodeluje kar 59 – vložil v ta zbornik tudi del svojega gorniškega srca. In morda prav zato, bo knjiga kljub sorazmerno visoki ceni 1900 din (do 15. januarja velja 10% popust) prav gotovo našla pot v naše domove. Naklada 25.000 izvodov pa priča, da se tega zaveda tudi založnik – Cankarjeva založba.
Franci Savenc
