Čas kontrastov
Jesenske razmere so bile v zadnjih dneh idealne za plezanje v južnih stenah Julijcev in Grintovcev. Sneg, ki je zapadel, je hitro izginil vse do izpostavljenih grebenov, a se je v senčnih straneh zadržal dovolj dolgo, da je sestop zahteval več previdnosti in manj lahkotnosti. Tipičen jesenski užitek v slovenskih gorah, ki združuje toplino v steni in hladno resnost za njo.
Večina plezalcev se je že preselila v obmorske kraje, kjer apnenčaste stene ponujajo suho skalo in dolge dneve, brez snega in z več kave. A v gorah ostajajo tisti, ki ne iščejo le temperature, temveč tišino, in tisti, ki v prenatrpanih klasikah še vedno najdejo svoj mir.
Po skoraj dvesto letih alpinizma je jasno, da so vse velike stene preplezane – poleti, pozimi, z vrvjo in brez. Klasične smeri beležijo porast ponavljalcev, kar prinaša tudi gnečo, obrabo in izgubo intimnosti. Najbolj priznane gore so bile prečesane do zadnje zajed(ic)e, v iskanju majhnega dragulja, ki je ušel budnemu očesu lovcev na “prve vzpone”. Ostajajo še območja, ki so bila zaprta zaradi političnih in lastninskih razlogov …
Odkar so se v sedemdesetih letih iz žargona izbrisale besede “junak” in “osvojitev”, se alpinisti usmerjajo v tri sodobne poti iskanja:
– Ledno (snežno) in mešano plezanje, ki zahteva natančnost in spoštovanje do skale (in derez).
– Prosto plezanje, ki išče linijo, ne trofeje.
– Ekstremno smučanje, ki povezuje estetiko gibanja s hitrostjo in tveganjem.
Upamo, da bodo (vse bolj ostre) dereze ostale na ledu, ne pa v apnencu znanih južnih sten, in da linije ne bodo izginjale v praskah (kot vse bolj vidimo), temveč se bodo odpirale v domišljiji.
Pod oznako alpinizem v obdobju minulega tedna izstopajo štirje prvenstveni vzponi v Himalaji in Karakorumu, ki potrjujejo, da iskanje neznanega, estetskega in samostojnega ostaja srčika sodobnega alpinizma.
Načrt B v Karakorumu – Steadman, Winckler in Berghoff
Ko je prvotni cilj odprave v Karakorum padel zaradi razmer, se je trojica alpinistov Steadman, Winckler in Berghoff preusmerila na neznano steno v dolini Charakusa, kjer so preplezali prvenstveno smer v čistem alpskem slogu. Vzpon je potekal brez fiksnih vrvi, z večdnevnimi bivaki in v zahtevnem granitnem terenu. Ekipa je poudarila pomen prilagodljivosti in raziskovalnega duha, ki se je izkazal za ključen pri uspehu.
Eye Ri – severni vrh Suma Brakk (6100 m)
Jon Griffin, Tad McCrea in Thomas Huber so v okviru širše odprave v masiv Latok preusmerili pozornost na nepreplezan severni vrh Suma Brakk, ki se dviga kot dramatičen granitni stolp. Po treh dneh plezanja so dosegli vrh in ga poimenovali Eye Ri, zaradi občutka, da jih je gora ves čas opazovala. Vzpon je bil izveden v čistem alpskem slogu, brez fiksne opreme, z elementi prostega plezanja, drytoolinga in bivakiranja, kar ga uvršča med najpomembnejše letošnje dosežke.
Solo po nepreplezanih grebenih Garhwala – Fay Manners
Britanska alpinistka Fay Manners se je po odpovedi načrta za vzpon na Chaukhambo III odločila za solo raziskovanje neznanih grebenov v indijskem Garhwalu. Preplezala je dve novi liniji:
Asha Ridge (AD, 5a) – sled snežnega leoparda in simbol upanja,
Anamika (AD, 4c) – majhnost, ki prinese srečo.
Obe smeri sta bili izvedeni v samostojnem slogu, brez podpore, z izrazitim občutkom tišine, svobode in povezanosti z gorsko pokrajino.
Secrets, Shepherds, Sex and Serendipity – nova smer na Akbar Chhoku (6673 m)
Med 11. in 21. oktobrom sta James Price in George Ponsonby preplezala novo smer na Akbar Chhoku v Karakorumu. Smer z oceno M7, AI5, A2+ poteka v divjem, tehnično zahtevnem terenu, v območju Shimshal Valley. Vzpon je bil izveden brez fiksnih vrvi, v raziskovalnem duhu, z mešanjem lednega plezanja, tehničnih raztežajev in lokalnih srečanj, kar se odraža tudi v duhovitem imenu smeri.
Ti štirje vzponi potrjujejo, da se sodobni alpinisti ne zadovoljijo z že znanim, temveč iščejo neoznačene vrhove, estetske linije in samostojne sloge, ki ohranjajo alpinizem kot umetnost povezovanja z naravo. Dodajamo pa še:
Allah Finger
Biti prvi, ki raziskuje gorsko dolino, prinaša ogromne prednosti: možnost izbrati najlepše stvari za plezanje! Karakorum, dolina Khridas (lokalno ime). Allahov prst (približno 5200 m). Prvenstvena smer, ki so jo plezali: Giordani Maurizio, Lorenzo Lanfranchi in Natale Villa. Štiri dni plezanja, 24 raztežajev, težave do VIII- in A3, hladen bivak brez zaščite tik pod vrhom …
Foto: Marek Holeček
Holeček-Groh
Pred nekaj dnevi sta češka alpinista Marek Holeček in Radoslav Groh po vseh zapletih zaradi izrazitega poslabšanja (verjetno) zaplezala v steno Čo Oju z namenom, da splezata novo alpsko smer po jugovzhodni steni. Če jima uspe, bo to nov mejnik v zgodovini vzponov na »turkizno boginjo« z njene najtežje stran. Do zvezd…. tja, kamor veter gre spat …
OD TOD IN TAM
Northwand
V znamenito, a ne preveč zaželeno – popularno, severno steno Ortlerja se je podala naveza Alina, Miha in Aljana. V zimski sobi, ob drugi uri zjutraj, se začne njihova tura. V soju čelnih svetilk iščejo vstop, ga najdejo in se podajo v svet črnega ledu, škripavca in pršnih plazov.
Prehod skozi zlovešči del stene, imenovan The Gargoyle, jih pozdravi z jutranjimi barvami. Seraki se obarvajo zlato, Mifi si prižge plezalno playlisto, Alina in Aljana pojeta Tabuje. Smeh, glasba in skupnost – to je njihov slog.
Vršna flanka jih vodi proti robu stene. Po sedmih urah in pol stojijo na vrhu. Sproščeni, a nevedoč, da jih čaka še 6 ur sestopa. Greben je izpostavljen, snežne razmere slabe, a ekipa se ujame. Najbolj ikoničen trenutek? Zajahati greben, na obeh straneh šus. Na koncu jih sprejme koča Payerhütte, nato še baza Tabaretta. Tura se zaključi z utrujenostjo, smehom in obljubo: Until next time.
Sardinija 2025: poročilo plezalnega izleta AO Jesenice
Med 26. oktobrom in 1. novembrom 2025 se je petčlanska ekipa Alpinističnega odseka Jesenice, Matevž, Mark, Maša, Teja in Katarina, odpravila na plezalno raziskovanje Sardinije, z željo po odkrivanju lokalnih sten, kamnin in italijanskega vajba. Vsi člani so se na otoku znašli prvič, kar je izletu dodalo posebno noto radovednosti in improvizacije.
Vremenske razmere so bile rahlo muhaste, zato se je ekipa večinoma usmerila v športna plezališča, ki so omogočala plezanje tudi ob vetru in občasnem dežju. V enem tednu so preplezali od Cagliarija do Cala Gonone in nazaj, pri čemer so obiskali več raznolikih sektorjev – od apnenca do granita.
Nedelja, 26. 10. – Cagliari: Giardini sospesi sull’acqua
Plezališče z južno orientacijo in možnostjo kombinacije plezanja s skokom v vodo. Smeri so bile kratke in rahlo obrabljene, a ambient je bil odličen za uvod v teden.
Ponedeljek, 27. 10. – Cala Gonone: Turisti per caso
Zaradi napačne interpretacije sektorjev so člani zašli v Margheddie – C-Sardi nel Cuore in D-Terra di Mezzo, prepričani, da plezajo drugje. Kljub temu so zarinili v gorsko obarvane in pikantne smeri, z ostro skalo in vetrom. Šele v sredo so ugotovili, kje so dejansko plezali.
Torek, 28. 10. – Cala Gonone: Biddiriscottai
Veter jih je zapeljal v jamo ob obali, kjer so plezali v poliranih smereh. V bližini je še sektor z lepimi platami, ki ga niso uspeli preizkusiti. Po plezanju je sledil skok v morje.
Sreda, 29. 10. – Surtana: Pillar VII
Dva naveza sta plezala večraztežajne smeri:
Naufraghi della Notte (140 m, 6a+): Matevž, Maša, Teja
Paradise (130 m, 6a): Mark in Katarina
Lokacija je vse pustila brez besed — stene, skala in razgledi so bili izjemni. Skala je spominjala na Paklenico, smeri pa so bile obrnjene proti jugu — vroče!
Petek, 31. 10. – Sarrabus: Garibaldi (granit)
Ob povratku na jug je dež onemogočil večraztežajne smeri. Ekipa je obiskala Placca dell’Elefante (za naslednjič) in našla suh sektor, označen kot projekt. Po plezanju so v apartmaju ugotovili, da so vse smeri dejansko že v vodniku.
Dan je zaznamovala nizka morala in velika želja po plezanju, kar je rodilo verz:
Povej mi nekaj lepega:
Živi smo in zdravi,
svedrovci niso rjavi.
Pod steno prišli smo po poplavi.
Sobota, 1. 11. – Cagliari: Montezuma (granit)
Zadnji dan je ekipa preživela v enem najlepših plezališč z razgledom na Cagliari. Granit je bil podoben domačim skalam, nekatere lažje smeri pa so imele zarjavela sidrišča.
Zaključek
Sardinija se je izkazala kot čudovita destinacija za raziskovanje različnih kamnin in vrst plezanja. Italijanski vajb, kulinarika in razgiban teren so dodali piko na i. Ekipa AO Jesenice se je vrnila z novimi izkušnjami, dobrim razpoloženjem in jasnim sporočilom: Kdorkoli ta trenutek razmišlja, da bi morda res šel na Sardinijo — akcija brez dileme!
Uporabljeni vodniki
Pietra di Luna – Supramonte
Pietra di Luna – Sus Sardegna
Pietra di Luna (splošni vodnik)
Jesenska Paklenica 2025
Šotori, smeri in ščepec improvizacije
Med 29. oktobrom in 2. novembrom se je veččlanska ekipa iz Domžal in širše podala v Paklenico, kjer so v kampu Anića kuk postavili bazo in preplezali lepo število smeri — od klasičnih šestic do zahtevnih sedmic.
Sreda, 29. 10.
Špela, Vid in Maša so se zvečer odpravili iz Domžal v (pre)natlačenem avtu. Ob 23. uri so prispeli v kamp, postavili šotore in naredili načrt za naslednji dan.
Četrtek, 30. 10.
Zjutraj ob 7.00 so se odpravili v kanjon in preplezali dve smeri. Popoldne so postavljali šotore za drugi del ekipe, ki je prispel pozno zvečer.
Preplezane smeri:
Domžalska (6a, 120 m) – Špela, Vid, Maša
Bears on toast (6c+, 120 m) – Špela, Vid
Petek, 31. 10.
Vid in Špela sta štartala že ob 5.00 z ambicijo splezati Nostalgijo in Albatros. Ostali so se razdelili po smereh, Jasna pa je po šestih mesecih okrevanja preplezala svojo prvo smer.
Preplezane smeri:
Zubatac (4a, 100 m) – Jasna, Andrej
Juha (6a, 250 m) – Maša, Luka, Neža
Kača (6a+, 350 m) – Urban, Jernej
Nostalgija (6b, 350 m) – Špela, Vid
Albatros (6c+, 340 m) – Špela, Vid
Sobota, 1. 11.
Ob 6.30 se je več ekip zapodilo v Anića kuk. Dan so zaključili z večerno druženjem in tarokom.
Preplezane smeri:
Passenger (7b, 350 m) – Špela, Urban
Kača (6a+, 350 m) – Vid, Maša
Trik (5a, 125 m) – Luka, Neža
Aigor (5b+, 150 m) – Johny, Tanja, Nina
Severni greben (3, 120 m) – Andrej, Marko
Thüringer weg (6a, 110 m) – Andrej, Marko
Celjski stup (5a, 150 m) – Andrej, Marko
Nedelja, 2. 11.
Zaradi slabe vremenske napovedi so izbrali krajše smeri v Debelem kuku in Velikem čuku.
Preplezane smeri:
Gospodari kiše (6a+, 120 m) – Maša, Luka
BWSC (6c+, 220 m) – Vid, Urban
Sedmi kontinent (7b+, 220 m) – Špela, Jernej
Tinina smer (4b+, 110 m) – Jasna, Andrej
Kamneni croissant (6a, 130 m) – Johny, Tanja, Nina
Pospravljanje šotorov je potekalo pod rosilnim nebom, odhod pa je začinil še spraznjen akumulator, ki ga je rešil Urban z zagonskimi kabli. Zaključek je sledil v piceriji v Novem mestu.
Tabor za pripravnike v Dolomitih
Prostor za prenos znanja, povezovanje generacij alpinistov in grajenje samozavesti za prihodnje samostojno delovanje v gorskem svetu. Tabor je med 18. in 21. septembrom 2025 vodil Andrej Jež (AK Črna na Koroškem), pri izvedbi pa so sodelovali izkušeni inštruktorji Borut Demšar (AO Žiri), Jernej Radoja (ŠAO) in Matej Balažic (AO TAM). Med petimi udeleženci so bili tako začetniki kot tudi nekoliko bolj izkušeni pripravniki, ki so želeli izpopolniti svoje znanje v plezanju večraztežajnih smeri v alpskem okolju …
Urh in Matic Primožič bosta 28. novembra ob 19:00 v Podjetniškem inkubatorju Tržič predavala in pokazala film o letošnji odpravi v Nepal, …
NASVETI
Plezanje v Krkonošah?
Vojta Dvořák je volontersko pripravili plezalni vodnik, ki pokriva nekaj lepih sten okoli Rokytnice nad Jizeroujem. Vodnik bo rasel še naprej tudi v prihodnje, saj obljublja, da ga bo dopolnjeval. In če vas zanima kje točno so stene in pregled drugih smeri, ki še niso v vodiču, jih najdete na TheCrag. Vodniček (PDF, 39,6 MB) si lahko brezplačno snamete tukaj …
Kaj se zgodi, ko motivacija zbledi?
Pri plezanju – in v življenju – je enostavno razumeti, da je zagon vse. Včasih pa je korak nazaj pravo dejanje poguma, …
Če po motivacijskem prepričevanju Sieba slučajno še ne morete zatakniti zatiča, ste prekratki …
ID
