Alpinistične novice 39/1984

S. Rehberger se je izkazal v Dolomitih

Kranjski alpinist opravil štiri zahtevne PP — Skupaj s Šterom tudi v Cassin-Ratti v Z. Cini

Člana kranjskega AO Srečo Rehberger in Bine Šter sta se 21. avgusta odpravila v center zahodnoalpskega alpinizma Chamonix s trdim namenom, da opravita nekaj kvalitetnih lednih in kombinira­nih tur. Toda vreme se je poslabšalo ravno pred njunim prihodom in – razen v kopnih stenah – so bile možnosti le minimalne.
Odpravila sta se v italijanske Dolo­mite, v skupino Catinaccio (Rosen­garten), gore, ki jih naši plezalci ne­koliko redkeje obiskujejo. In po štirih dneh dežja sta (26. avgusta) že opra­vila »Klasično« šestico – Via Esenstecken v Roda di Vael (Rotwand). Dan kasneje pa sta v isti steni dokaza­la kaj znata: Rehberger je opravil prvo jugoslovansko prosto ponovitev Spominske smeri Hermanna Buhla: VIII in VII, vseskozi zelo napeto. Smer, ki sta jo v prvenstvenem vzpo­nu zmogla znana nemška plezalca Hasse in Brandler (1958) in prva pro­sto ponovila slovita Güllich in Albert pred tremi leti, ima – sodeč po vpisni knjigi, ki je raztežaj pod vrhom stene, enako pa trdijo tudi domači plezalci – šele pet, največ šest PP. Dva dni ka­sneje sta na enak način (VIII, VII+, VII, 500 m) zmogla še Direktno (Lacedelli-Ghedina-Lorenzi) v Cima Scotoni. O oceni pa Rehberger sodi, da je nekoliko pretirana, en raztežaj bi res zaslužil oceno VIII, ostalo pa najbrž ne presega VI+. Je bistveno lažja od Buhlove, le toliko klinov ni v njej in orientacijsko je zahtevnejša.
Dan kasneje sta izjemno serijo na­daljevala z vzponom po stebru Tofane di Rozes, kjer je Rehberger prosto (dve strehi VII + in VII, 450 m) pre­plezal še smer Constantini-Apollonio. Turnejo sta prvega dne tega me­seca zaključila z vzponom po smeri Cassin-Ratti v Zahodni Cini. Rehber­ger je opravil PP: VIII-, VII, 500 m.

Prvi teleks iz Nepala
V tovarni IMPOL v Slovenski Bi­strici so prejeli telex odprave istoi­menskega AO, v katerem člani poro­čajo, da so vsi zdravi in – da so včeraj odpotovali pod Čo Oju (8.201 m). Njihov cilj je preplezati J steno, iz domovine pa so prek Zagreba in Frankfurta odpotovali 5. septembra.

Pregled planinskih filmov
Komisija za kulturno dejavnost PZS je že nekaj časa pripravljala pre­gled filmov planinskega žanra, ki so jih naši amaterji posneli v zadnjem času. V ponedeljek pa so se tudi že zbrali in ugotovili, da jih je za eno predvajanje preveč, čeprav so jih vr­teli pozno v noč. Nadaljevati so mora­li še v petek.
Prvi vtis je razveseljiv. 27 filmov, ki so jih posneli alpinisti, planinci in lju­bitelji narave z veliko zagnanostjo, toda praktično brez profesionalnih znanj, v veliki večini presenečajo. Ne­kaj je tudi nadpovprečnih in »mali festival«, ki ga žele pripraviti v Can­karjevem domu, bi bil lahko prijetna popestritev na tem področju. Nujna pa bo povezava s tujino, saj nekateri filmi že zaslužijo, da jih pokažejo tudi mednarodni areni. (Ob tem pa seveda ostaja še naprej odprto vprašanje na­še TV in predvajanja amaterskega fil­ma, ne le tistega, ki eksperimentira z umetniškimi pretenzijami, temveč tu­di onih, ki morda samo pripoveduje­jo, poročajo.)
Čeprav organizatorji namenoma ni­so predvideli ne nagrad ne kategorij, bi jih bilo najbrž vredno opredeliti vsaj žanrsko. Med posnetimi na od­pravah, je npr. izstopal Podgornikov, ki ga je posnel v J steni Aconcague. V skupini filmov, ki se ukvarjajo z reše­vanjem, sodi v vrh Janez Brojan (Ne­sreča, reševanje s helikopterjem iz Stene). Tudi parodije so bile prisotne. Ručigaj iz Kranja je svoja kratka fil­ma pripravil z lutkami, otroškimi igra­čami. Govorili bi lahko tudi o »filmih razmišljanja«, npr. o Fistrovičevem ob nesreči prijateljev. Naglost iz Vi­pave pa je s svojim filmom posnetim pretežno v Vranjski Dragi dokazal, da obvlada kamero že kot pravi umetnik.

Že vrhunska ženska naveza
Članici AO Matica, Lidija Honzak in Vlasta Kunaver, sta se izkazali tudi z dosežki evropske in svetovne ravni – Prva PP v Travniku

Lidija Honzak in Vlasta Kunaver sta s prvo žensko prosto ponovitvijo Variante (VI+/V-VI) v Travniku dokazali, da sta letos naša najboljša ženska naveza. Njun vzpon pa lahko – ob lanski ponovitvi Philipp-Flammove v Civeti, ki sta jo opravili Ines Božič in Sanja Vranac – uvrstimo v sam vrh dosežkov našega ženskega alpinizma, zelo veliko pa pomeni tudi v evropskem in svetovnem merilu.

LIDIJA HONZAK

Lidija Honzak (28) je diplomirana inženirka kemije, pleza pa od leta 1978 in je že bila na odpravi (Pamir 82). Vlasta Kunaver (20) pa je še študentka 3. letnika medicine in pleza šele četrto sezono. Ob tem sta obe članici AO Matica, obe ima­ta za seboj nekako po 160 alpinističnih tur in – skupaj sta začeli lani 5. februarja z vzponom v Šitah (Čop-Potočnikova varianta Jesihine smeri). Letos pozimi sta že plezali tudi na tujem: Jeagerjev ozebnik v Taculu in Steber Brenve.

VLASTA KUNAVER

Tudi slapovi jima niso neznani (Lucifer 26. 2. 84), tako kot ne ledeni vzponi; ponovili sta Direktno (TD, 1300 m) v Grosshornu in Chervet-Richardet (AD+, 1400 m) v Breithornu. Lani sta v Paklenici zmogli Klin in An­gleško smer (Kačo), letos pa tudi proste ponovitve. 17. avgusta sta PP Trikot v Dolgem hrbtu, samo pet dni kasneje je bila na vrsti Varianta. In stena niti ni bila idealna, Lidija je povedala, da je bila precej bolj mo­kra, kot dva tedna prej, ko je (prav tako prosto) z Zoranom Radetičem preplezala Aschenbrennerjevo smer v isti steni. Pa sta jo vseeno zmogli v normalnem času. Nekako osem ur sta potrebovali za vzpon.

Srečanje alpinistk
Že dolgo je znana želja, da bi se članice naših AO in AS, alpinist­ke in pripravnice, med seboj trdne­je povezale ali vsaj – bolje poznale. Toda ker ni prave priložnosti, nihče ne da uradne pobude, nekaj nefor­malnih poskusov pa tudi (še) ni dalo pravih rezultatov.
Tokrat prihaja pobuda iz AO Ljubljana-Matica. V petek 21. t.m. zvečer (če pa katera ne more, lahko tudi v soboto) bo neuradno srečanje v Češki koči nad Jezerskim. Pride lahko vsaka, plezale bomo in se po­govarjale, čimbolj naj bi se spozna­le, pravijo, to je naš osnovni namen. Če pa bi prišlo tudi do kakih drugih pobud (vsakoletno srečanje, pove­zava z Randez-vous Hautes Montagnes, ženska odprava itd.), pa morda tudi ne bi bilo odveč.

Koledar bo izreden
Veliki stenski koledar, ki ga za prihodnje leto pripravlja Planin­ska založba pri PZS, ima naslov Gore sveta in bo po mnenju vseh, ki so že videli poskusne odtise, izreden. Pripravljen je bil na po­budo Komisije za odpravo v tuja gorstva, bo torej »ekspedicijski«, prikazuje pa (na 30 barvnih re­produkcijah) tudi manj znana gorstva, praktično vsa, koder so naši alpinisti hodili zadnja leta; poleg Himalaje še Hindukuš, An­de, tudi Patagonijo, pa Novo Ze­landijo, Grenland, sovjetski Pa­mir itd. Vsak list ima dve fotogra­fiji, naslovnica celo pet, velikost je običajna, v prodajo pa bodo koledarji letos prišli dovolj zgo­daj. Cena v maloprodaji bo 250 din (za naročnike, ki ga ne bodo dvignili osebno na PZS + ptt stroški), za večja naročila pa ve­ljajo posebni popusti.

Dve novici
Mirjam Bizjak in Milan Velikonja (AO Nova Gorica) sta 12. avgusta ponovila Bratovsko smer v Srebrnja­ku. Ciril Jeglič pa je 21. avgusta pro­sto ponovil (s Petrom Pavlije (?), oba AO Domžale) Skalaško smer s Čopovim stebrom.

50 let Gandijeve v Steni
Še pet dni in minilo bo 50 let, odkar sta Tone Dovjak in Andrej More-Gandi opravila prvenstveni vzpon v skrajno desnem delu triglavske Stene. Originalni opis ni ohranjen in tisti redki, ki jo žele ponoviti, si lahko pomagajo le s skromnimi podatki. Fi­lip Bence, član AO Tržič, ki jo je sam preplezal 8. t. m. (kot tretjo smer tega dne, za Jugovim stebrom in Zahodno zajedo!), pravi, da je zelo lepa, le vstop je težak.

1. PP Švicarske v Rakovi špici
Pred tednom dni smo poročali, da sta Fabjan in Mezgec prosto ponovila Švicarsko smer v Rakovi špici. Toda izkazalo se je, da jo je le dan pred tem (1. t. m.) na enak način že preplezal Jožef Povšnar v navezi z Igorjem Kala­nom (oba AO Kranj). In njuna ocena je najbrž tudi bolj realna: najtežje mesto na začetku 1. R nad gredino VII-(3 m), potem še nekaj mest VI+. Lepa in zahtevna smer, vredna obi­ska.

Novice z Jezerskega
O alpinistih z Jezerskega zadnje ča­se kar nič ni bilo slišati. Pa nam je načelnik Luka Karničar povedal, da niso odnehali. Toda s turo na Grossglockner in Mt. Blanc (od osmih jih je bilo na vrhu pet prvič) so sredstva skoraj povsem izčrpali, saj so njihove dotacije le okoli 40.000 din. Potem so v glavnem plezali le v domačih stenah in nekajkrat v Julijcih. Vmes pa so, zlasti ob sobotah in nedeljah, veliko pomagali pri gradnji nove tovorne žič­nice za Češko kočo.
Posebno zagnan je bil Davo Karni­čar, ki pa je večinoma plezal sam. 3. t. m. je npr. sam preplezal kar deset smeri v S steni Dolgega hrbta in Dolške škrbine. Z bratom Lukom pa je med drugim opravil tudi 2. PP smeri dr. Choudonskega (zgornja streha VII-), kot tretja sta ponovila »Smer 80« v Dolški škrbini…

Rašičani v Dolomitih
V alpinističnem odseku PD Rašica kot da bi po lanski odpravi v Ande malo zaspali. O vzponih je kaj malo slišati in nekateri so kot je videti tudi (že) prenehali plezati.
Bili pa bi krivični, če bi trdili, da so neaktivni vsi. V drugi polovici avgusta je bila četverica celo v Dolomitih. Mariča in Slavko Frantar sta ponovila Buhlovo peč v Cima Canali (V+, 500 m) in Dvojni raz v Sasso d’Ortiga (IV+, 100 m) in Timillero secco (IV, 200 m) v Punta della Disperazione. Predzadnji vikend je bilo več čla­nov AO Rašica na Okrešlju. Ivan Bo­hinc in Frantar ter Nino Babič in Alenka Jamnik o preplezali Direktno v Štajerski Rinki.

Dve prosti ponovitvi
Andrej Kmet, član AO Trbovlje, se je takoj po povratku iz Dolomitov odpravil v Vrata. Najprej je s sople­zalcem prosto ponovil Skalaško z La­djo, 30. avgusta pa je (verjetno kot četrti) PP še Kunaver-Drašler v Sfingi in to v navezi z Daretom Juhantom (AO Litija). Zakasnila se je tudi obja­va 3. PP smer Šimenc-Škarja v Dol­gem hrbtu. V nedeljo 19. avgusta jo je opravil Celjan Matej Banič v navezi z Alešem Šego.

Prijave za kategorizacijo
Podkomisija za vrhunski alpinizem PZS poziva vse, ki sodijo, da izpolnju­jejo pogoje za kategorizacijo, da poš­ljejo do 5. oktobra vse potrebne po­datke. V prvi vrsti velja to za pregled aktivnosti (seznam tur) v času od l. maja 1983 do 30. t. m. Tisti, ki niso poslali potrebne dokumentacije (opi­se, sheme, fotografije) o prvenstvenih vzponih ter pomembnejših ponovi­tvah že INDOK službi PZS, pa mora­jo priložiti tudi to. Novost je tokrat le poziv, naj vsi prilože tudi izpolnjene osebne liste, da bi lahko podkomisija pripravila centralni arhiv naših vrhun­skih alpinistov.

Prosijo za razumevanje
Predsednik CAF (francoske planin­ske organizacije) Philippe Traynard je pred nedavnim tudi na tuje planinske organizacije razposlal poziv naj (vsaj) začasno njihovi člani ne prihajajo v predel Gorges de Buoux. Kot smo že poročali, so se tamkajšnji prebivalci uprli vse večjemu obisku plezalcev, pa tudi drugih. Življenje, pravijo, je za­nje postalo nevzdržno, vključila se je tudi občina in na koncu so se dogovo­rili za nekakšno zaporo, ki začasno traja do konca letošnjega leta.

Novi načelnik KA Makedonije
Iz Makedonije smo prejeli obvesti­lo, da je Jovana Poposkega na mestu načelnika Komisije za alpinizem za­menjal Vladimir Andrejevski-Pajo, ki je znan tudi nekaterim našim alpini­stom, saj je nekaj časa bival tudi v Ljubljani. Naloge komisije pa so osta­le v glavnem nespremenjene. Priprav­ljajo naslednji srednjeročni načrt, po­sebno skrb nameravajo posvetiti kate­gorizaciji, ki pri njih še ni zaživela in trdno so tudi odločeni, da uresničijo vse dosedanje načrte.

»Pakistanci« že doma
Igor Herzog, član odprave Aka­demskega AO, ki se je ponesrečil pod Rakapošijem, je na zdravljenju v ljubljanski bolnici že 14 dni, pred te­dnom dni pa so se vrnili tudi njegovi tovariši. Podrobnejše poročilo priča­kujemo v nekaj dneh, tako da bi pri­hodnji teden podrobneje predstavili dogodke v Pakistanu.

Sestanek KK za alpinizem
Novi predsednik Koordinacijske komisije za alpinizem PZ Jugoslavije Bojan Pollak pripravlja za soboto 13. oktobra sestanek predstavnikov vseh republiških in pokrajinskih KA. Zbor udeležencev bo (do 9. ure) v prostorih PZ Bosne in Hercegovine v Sarajevu. Sestanek in tudi prikazi novosti pa bodo v nedeljo na Romaniji ali Treskavici.

Tečaj za delavce RTV
Da so alpinistične veščine uporabne tudi za kaj drugega, ne le za razisko­vanje nekoristnega sveta (kot trdijo nekateri), se je pokazalo že veliko­krat. Alpinisti so s svojim znanjem nepogrešljivi pri zahtevnih stenskih reševanjih, pa tudi v naravnih nesre­čah, vse pogosteje priskočijo na po­moč tudi pri nevarnih višinskih delih itd. In ker so tudi delavci RTV, ki delajo na oddajnikih in skrbe za stol­pe, pogosto prisiljeni delati v večjih višinah, je vodstvo DO zanje pripravi­lo poseben tečaj. Vodili so ga člani GRS postaje Kamnik Bojan Pollak, Miro Štebe in zdravnik Matjaž Veselko. Nekaj je bilo teorije, dvakrat so bili na Turncu in v sredo so poskušali tudi na krvavškem TV stolpu. Novo pridobljeno znanje (tečaja se je ude­ležilo 12 delavcev RTV), bodo že v kratkem koristili pri montaži stolpa na Trdinovem vrhu.

Staze in alpinizem BiH
Zadnja številka (7.-8.) revije PD Energoinvest, po novem pa tudi PZ Bosne in Hercegovine, dokazuje, da bo postala zanimiva tudi za alpiniste. Dragan Ilič je začel objavljati alpini­stično kroniko, še posebno pa je zani­miv pregled pomembnejših tur, ki so jih v obdobju 1929-79 opravili alpini­sti BiH, izpod peresa Slobodana Žalice. Ostala vsebina je običajna, tako da vsakdo najde kaj zanimivega. V zna­menju ZOI pa je razgovor z dolgolet­nim planinskim delavcem in uredni­kom planinskih rubrik Dragom Božjem, ki je bil sekretar odbora za šport ZOI.

Celjani vsepovsod
Sredi avgusta so člani AO Celje imeli tabor pod Tremi Cinami. Toda slabo vreme je preprečilo večino načr­tov. Ponovili pa so nekaj klasičnih smeri: Veccio-Zacario (Čanžek-Rožanski) in Comicijevo (Ivakič-Smodiš ter Cankar-Šrot) v Punta Fridi, Dibonov raz (Šahova-Vanovšek), Zahodni raz Male Cine itd. Matej Banič pa je s Tomažem Žgajnerjem (AO Matica) plezal v Selli. Prosto sta ponovila Tissijevo zajedo (VI + ), ki pa ju je razo­čarala, saj je bila vsa pomazana z magnezijo, celo tam, koder so lepi prijemi. Prosto sta ponovila tudi Schoberjevo smer (VII-).
Aktivni so bili tudi doma. Aco Pepevnik je npr. v enem dnevu preplezal kar sedem smeri nad Okrešljem. Dan kasneje pasta s Pečovnikom (Impol) ponovila še Bregarjevo v Št. Rinki in sestopila po Stebru. 18. avgusta so Pepevnik ter Robi in Samo Sopin po­novili Desno v Ojstrici in Desno v Dedcu. Navezi Čanžek-Ivakič in Izlakar-Podgoršek so opravili 1 .P Knezo­ve Direktne v Mali Rinki (1II-IV). Matej Banič pa je z Alešem Šego dan kasneje opravil 3. PP smeri Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu.

Mariborčani v Savinjskih Alpah
Branko in Drago Praprotnik ter Marin in Polegek so preplezali smer Ivo Reya, Solar in Verdnik Levo v Ojstrici, Herletovo pa Bračko (PP) in Črešnar. Plezali so tudi nad Okreš­ljem: Igličevo in varianto le-te, Brač­ko in Roter pa Direktno v Mrzli gori. Pravita, da je to lepa smer v trdni skali, bila pa je verjetno šele druga ponovitev.

Največje pustolovščine
Julija in avgusta letos je tudi poljska TV predvajala izredno serijo »Les grandes adventures de l’Himalaya«, režiserja Da­niela Costelie in scenarista Mauriceja Herzoga. To »krat­ko zgodovino himalaizma« so že videli tudi nekateri naši gle­dalci (avstrijski II. program), zato ne bo odveč, kako jo je komentiral odlični poznavalec alpinizma Jožef Nyka: »Ta si­cer odlična serija se je na žalost zreducirala na tradicionalne vo­dilne sile: Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Italijo in ZDA ter Japonsko. Kot da Herzog ne bi vedel, da se je zadnja leta marsikaj spremeni­lo na himalajskem odru!? V zgodbi o Everestu je bilo npr. veliko prostora posvečenega bolj ali manj nepomembni ja­ponski odpravi, niti z besedico pa ni bil omenjen jugoslovanski Zahodni greben, naš prvi zim­ski pristop itd. Tudi v poroča­nju o Makaluju sta bila »spre­gledana« dva odlična vzpona, jugoslovanski in češkoslovaški. Edina poljska »epizoda« je kratek intervju z Rutkiewiczevo.
Nedoslednost in različna me­rila žal še predobro poznamo. Vse prevečkrat se poročila »iz­gube« ali pa so naši uspehi omenjeni le mimogrede, ob po­drobnem poročanju o aktivno­sti drugih, pa čeprav so neredko vse manj kot enakovredni.«

Iz Zgornjesavinjske AS
Zgornjesavinjska alpinistična sekci­ja je v drugi polovici avgusta pripravi­la poletni tečaj na Vršiču. Deset ude­ležencev je predelalo celotno snov, opravili pa so tudi več vzponov v Mali Mojstrovki. Pa tudi potem niso poči­vali. Vanček Plaznik in Robi Supin sta 1. septembra ponovila Direktno v Štajerski Rinki in Baletno v Mali, se­stopila pa po Dušanovem stebru. An­drej Grudnik in Tone Pavlič pa sta tega dne ponovila Levo v Ojstrici, naslednjega dne pa opravila še 1. P Smeri miru v isti steni. Ocena je po njuni sodbi povsem realna, je pa pre­cej krušljivo. Robi Supin je v nedeljo z Bojanom Šrotom (Celje) preplezal Direktno zajedo v Turski gori, Tonka Krivec, Jože Strmčnik in Samo Supin pa Modec-Režek v Ojstrici.

OD TOD IN TAM

Neumorni R. Messner
Reinhold Messner, ki ga ni potrebno posebej predstavlja­ti, je, kljub doseženim 40 letom, tudi letos zelo aktiven. Po neuspehu spo­mladi na Daulagiriju in odlični turi v Karakorumu, ko je prečil Gašerbrum I in II, se sedaj pripravlja na Ama Dablam (6856 m), lep vrh na področ­ju Everesta. Še pred koncem leta pa bo odšel tudi v Patagonijo.

Prosto plezanje v Mehiki
V okolici mesta je bilo od nekdaj veliko vežbališč in do leta 1971 so bile še posebno cenjene tehnične smeri, tiste s svedrovci. Ko pa se je tega leta iz Yosemitov vrnila skupina mladih plezalcev, se je veliko spremenilo; prosto plezanje, nova oprema itd. Področje z okoli 300 smermi, najdaljše so visoke do tri raztežaje, so pred meseci predstavili tudi svetu z objavo v reviji Climbing (št. 84).

Stroga pravila za zaščito
V narodnem parku Rocky Mountain pravila omejujejo tudi bivakiranje. Mesto za bivak lahko šele v oddaljenosti najmanj šti­rih kilometrov od glavne ceste, prisilni bivak ne sme biti na poraščenem svetu in spati morajo v steni ali na snegu, šotori niso dovoljeni. Tudi priprava bivaka pred mrakom ni dovoljena itd. Kljub pozitivnim odnosom do zaščite narave zato številni sodijo, da so šli s pravili le predaleč.

Zahodni greben Everesta
V zimski sezoni 1984/85 bo francosko-belgijsko-nepalska od­prava pod vodstvom Erica Dossina (31) skušala ponoviti Jugoslovansko smer po Z grebenu Everesta. Poleg petih Francozov in 25-letne Francozi­nje Claude Fouque, bosta sodelovala tudi Belgijca A. T Kint in P. Villanyi, od Nepalcev pa sardar Zimba Zangbu (28). Pozabili niso tudi na organiza­torja ter publiciteto: poleg novinarke 29-letne Marie Roesch bosta sodelo­vala še snemalec in asistent. Izdali so tudi že ličen prospekt.

Planinski zemljevidi
Planinska založba pri PZS je po­novno »osvežila« ponudbo planinskih kart. Izšla sta nova natisa zemljevidov Julijske Alpe 1:50.000, vzhodni in zahodni del (cena 250 din). Na zalogi sta seveda tudi še letošnji izdaji spe­cialk Bohinj in pa Triglav (po 200 din) v merilu 1:20.000. Enako je z letošnjo izdajo zemljevida Karavank (250 din), karta Triglavskega naro­dnega parka, pripravljena šele letos prav tako v merilu 1:50.000, pa je žal že skoraj povsem pošla. V ekonomatu PZS imajo nadalje na zalogi še zem­ljevid Kamniške in Savinjske Alpe (130 din), Škofjeloško hribovje (100 din), Ljubljana z okolico (150), pa tudi Severni in Srednji ter Južni Vele­bit (po 200-din), tudi najnovejšo kar­to za Bovec z okolico (150 din) je že moč dobiti, za večino občinskih kart (1:50.000) pa se je še vedno bolje obrniti na službe občinskih skupščin.

Franci Savenc

Ameriške pomladanske odprave
Pomladi je Himalajo obiskalo pre­cej ameriških odprav, poroča Adams Carter, urednik AAJ, nekateri Ame­ričani pa so sodelovali še v mednarod­nih. 21-letni W. Culbert in Ang Kami sta opravila 1. P smeri prvih pristopnikov (1979) na Gaurišankar. John Roskelly, Jim Bridwel in Japonec Naoe Sakashi so najprej poskušali v V steni Tabočeja, potem pa še v JV, so se morali obakrat zaradi padajočega ka­menja obrniti.
Molly Higgins, Larry Bruce in Ste­ve Sustand so bili člani mednarodne odprave, ki jo je vodil Anglež Doug Scott. Američani so s Francozom Jea­nom Afanassieffom 26. 4. po JZ gre­benu prvi prišli na Peak 3-Suoth (6340 m). Potem so bili še na Baruntseju, Bruce ter Higgins sta preplezala tudi Z steno JV vrha te gore. Osvojili so tudi V vrh Čamlanga. Scott, Susstand in Afanassieff so poskusili tudi v JV grebenu Makaluja. Dosegli so viši­no 8.400 m, na vrh pa niso šli. Menijo, da je bil spust v Zahodno globel in plezanje iz nje najzahtevnejše deja­nje. Prečenje Makaluja, ki so ga na­črtovali, bi bilo bistveno lažje. Na Ma­kalu je skušala priti tudi ameriško- kanadska odprava pod vodstvom Car­losa Buhlerja. Vodja in Dwayne Congdon sta 21. maja v Z grebenu dose­gla višino 8.400 m.
Poskušali so tudi na Ama Dablam. Sedem članov odprave pod vodstvo J. Eisenharda je v višini 6.100 m (na J grebenu) odnehalo, potem ko so vide­li, da so prepočasni. Lawrence Niel­son je 25. aprila z Ang Gialzenom opravil prvi pristop na V vrh Lobuje. Povzpeli so se tudi na Pumori. Na vrhu je bilo sedem članov ameriško-avstralske, odprave in to po smeri prvih pristopnikov.
Ameriška odprava pod vodstvom Toma Fitsimmonsa pa se je skušala v SV grebenu (prek Tibeta) Everesta. Vodja je z Gregom Thomsonom do­segel 8.600 m. Pač pa jim je uspel vzpon na Šiša Pangmo. 6. in 8. maja je bilo na vrhu šest članov odprave in sicer po Kitajski smeri.

M. Š.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja