Alpinistične novice 37/1981

Šesti naj višji vrh Daulagiri je bil dolgo časa nepoznan

Južna stena tega 8167 m visokega himalajskega vrha, ki si jo je izbrala za cilj naša prva himalajska žepna odprava, je kljub dvema poskusoma doslej še vedno nepreplezana.

V četrtek je odpotovala iz Ljubljane šestčlanska slovenska himalajska odprava 1981, ki jo vodi Stane Belak – Šrauf, za cilj pa ima vzpon na Daulagiri (8167 m), po več kot 4000 m visoki južni steni, ki je še nepreplezana. To je naša prva odprava, ki se bo himalajske stene lotila v alpskem slogu.
Šesti najvišji vrh sveta Daulagiri lo­či od Anapurne pravzaprav le soteska himalajske reke Kali Gandaki, zračne linije je nekako 30 kilometrov, ven­dar je bil dolgo povsem nepoznan. Dhavalagiri, Dhaulagiri ali Daulagiri pa v sanskrtu pomeni Bela gora, torej himalajski Mt. Blanc.
Prvo tančico z Daulagirija je odgrnil geolog Heim, ki mu je leta 1949 uspelo prepričati indijsko vlado, da mu je dala na voljo letalo. Dvakrat ga je fotografiral, z jugovzhoda in vzho­da. Naslednje leto pa že ni šlo več tako lagodno. Pod vznožje so se peš potrudili Francozi pod vodstvom Herzoga. Toda čeprav so dalj časa iskali možnost vzpona, je niso našli in odšli so pod Anapurno ter jo osvojili.
Leta 1953 so prišli Švicarji pod vodstvom Lauterburga. Braun in Schatz sta dosegla višino 7400 m iste­ga dne, ko sta Hillary in Tenzing bila na vrhu Mt. Everesta, trojica Šerp pa je srečno preživela zdrs 500 metrov globoko.
Leto kasneje so prišli Argentinci, bilo jih je 11 (med njimi tudi naš rojak D. Bertoncelj) pod vodstvom poročnika Francisca Ibaneza, 14 šerp pa je vodil Pasang Dava Lama. V steni so celo razstreljevali da bi pod Hruško sprožili plazove … Toda do­segli so kljub temu le višino okoli 7900 m, vodja pa omrzlin, ki jih je dobil v zadnjem višinskem taboru, ni preživel.
Nemško-švicarska (vegetarijanska) odprava pod vodstvom Meierja je leta 1955 obrnila po doseženih 7400-7600 m. Imeli so hudo slabo vreme. Argentinci pod vodstvom od­ličnega poznavalca južnoameriških Andov polkovnika Huerta, ki so zno­va prišli leta 1956, niso prišli višje kot njihovi tovariši. Za naslednje leto so se prijavili Švicarji, toda poskusili so ponovno šele leta 1958. In spet so morali obrniti, tokrat na višini okoli 7500 m. Le malo višje pa so svoj poskus leta 1959 končali Avstrijci pod vodstvom Fritza Moravza.
Šele osma odprava, švicarska pod vodstvom Maxa Eiselina, sedaj zna­nega trgovca z alpinistično opremo je bila uspešna. Po severnem grebenu so se leta 1960 na vrh povzpeli: K. Diemberger, P. Diener, E. Forrer, A. Schelbert, Nima Dorji in Navang Dorji.
Odtlej se je mnogo spremenilo. Na vrh vodi že šest smeri, celo samoho­dec je že uspel, pa udeleženci trekinga, ki ga je organiziralo Eiselinovo podjetje – prvega na kak osemtisočak. Tudi na alpski način so se že povzpeli nanj itd. Južna stena, ki si jo je izbrala za cilj naša prva himalajska žepna odprava, pa je kljub dvema po­skusoma še vedno deviška.

Predstavljamo člane odprave

Stane Belak: rojen 13. no­vembra 1940 v Ljubljani, sta­nuje pa v Kamniku. Je načelnik AO Ljubljana-matica, pleza od lata 1960 in je doslej opravil že precej prek 500 tur, od katerih je veliko prvenstvenih. Seznam odprav, na katerih je sodeloval, pa obsega kar osem imen. Povzpel se jo že na dva osemtisočaka, na Makalu (1975) in Everest (1979). Je vodja od­prave.

Cene Berčič: rojen 22. aprila 1959 v Ljubljani, živi v Ko­mendi pri Kamniku in je član AO Kamnik. Bil je na vzho­dnem Tirič Miru (7692 m) po prvenstveni smeri, z Belakom je letos opravil prvi zimski vzpon po kombinaciji Prusik-Szalayeve smeri in Raza mojstranških veveric, lani pa sta s tovarišem prva pozimi preple­zala tudi Rzenik, po Jakovi smeri.

Rok Kolar: rojen 17. avgusta 1959 na Jesenicah, živi pa v Prevaljah, na Prisojah, kjer je tudi član alpinistične sekcije PD. Sodeloval ja na odpravi v Ande (1980) in tam preplezal dve težki smeri – Titovo in Ju­goslovansko. V domačih in tu­jih gorah pa ima številne težke ponovitve, od Schmidove v S steni Matterhorna, do Cassinove v Torre Trieste.

Janez Sabolek: rojen 23. junija 1958 v Ljubljani, živi v Šentvidu, član je Akademskega AO. Med njegovimi 250 tura­mi so številne težke prvenstve­ne. Pozimi je v dveh tednih po­novil kar tri težke smeri: Steber Šit, Zajedo Travnika in Peternel-Čop v Steni. Preplezal je tudi že S steno Eigerja, pa tudi večino težjih smeri v Paklenici.

Emil Tratnik: rojen 30. av­gusta 1951 v Idriji, kjer tudi živi in deluje v alpinističnem odseku. Od leta 1972, ko je začel plezati, je opravil nekako 250 tur in bil je tudi že član odprave v Pamir. Tam je pre­plezal prvenstveno v Piku pari­ške komune, številne pa ima tudi v domačih Julijskih Alpah (npr. Idrijsko v Briceljku: VI, A 3/IV-V).

Jože Zupan: rojen 14. fe­bruarja 1954 v Celju, kjer jo tudi član AO, živi pa v Rimskih Toplicah. Doslej je opravil že nekaj več kot 300 tur, od kate­rih jih je kar 24 prvenstvenih. Na tujem ima prvenstveno v Grandes Jorasses, ponovitev Mrtvaškega prta, Ameriške di­rettissime v Druju, pa Franco­ske v Huascaranu, bil pa je tudi član »Everest 79«.

Tabor v Zahodnih Julijcih
Komisija za alpinizem PZS bo tudi letos priredila alpinistični tabor v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah. Udeleženci bodo prenočevali v koči Pellerini, tabor naj bi trajal od 12. do 19. t. m., vodil pa ga bo Jože Žumer ob pomoči članov AO Nova Gorica. O podrobnostih bodo alpinistični ko­lektivi obveščeni s posebno okrožnico.

2. PP Smeri JLA
Miran Martinjak in Metod Škarja, člana AO Mengeš, sta 24. avgusta ponovila Direktno smer v Šitah, dan kasneje Smer JLA, pri čemer je Škar­ja opravil drugo prosto ponovitev (1. PP Tomazin in Američana 1979), v sredo pa sta preplezala še Zajedo v Šitah. V nedeljo 30. avgusta so Marti­njak, Miro Šušteršič in Roman Zupan preplezali Direktno smer v Štruci.

Prijateljska smer
Franc Langerholc (AO Škofja Lo­ka) in Rado Markič (AO Jezersko) sta v avgustu ponovila Direktno varianto v Veliki Koroški Babi, Ekar-Jamnik v Dolški škrbini, 1. t. m. pa sta preplezala še novo – Prijateljsko smer v SZ steni Dolgega hrbta. Smer sta ocenila s VI, A 2,300 m, 4 ure, poteka pa levo od Šuštarske (in prečka Jezersko) po počeh v belih ploščah, iz­stopila pa sta skozi krušljiv kamin. Precej sta uporabljala zatiče. Razen tega je Langerholc z Borutom Stre­lom ponovil Streho v razu Nad Šitom glave.

Iz Humarjevega dnevnika
V petek 11. t. m. ob 17.40 bo na drugem programu radia (Odmevi z gora) na sporedu zanimiv prispevek: Iz dnevnika nekega alpinističnega pri­pravnika – Metod Humar. Avtor pa ni nihče drug, kot nekdanji soplezalec Toneta Škarje, s katerim sta družno preplezala prenekatero težko smer.

Pričenjajo s šolo
Alpinistični odsek PD Kamnik vabi vse, ki bi se radi izpopolnili v planin­stvu, v osnovno alpinistično šolo, ki se bo pričela v četrtek 10. t. m. ob 16. uri v društvenih prostorih na Kidričevi 38. Vodil jo bo Marjan Kregar, na sporedu pa bodo predavanja, vaje v plezalnem vrtcu Stari grad in skupne ture. Prihodnje leto pa tečaj …

Ponovljena Puntarska v smer
Po letu dni je Puntarska smer (VI-, A2, V) v Vršacu doživela prvo pono­vitev. Opravila sta jo 29. avgusta Tamara Likar in Pavel Podgornik (oba AO Nova Gorica), ki sta do vstopa prišla po Ceklinovi smeri. Prespala sta na Prehodavcih in v nedeljo prepleza­la še doslej praktično deviško steno Zadnje Lope (V-/III-IV, 250 m) v Špičju. Ostenje je namreč tu dokaj krušljivo in še dostopi so dolgi, zato so menda tudi doslej le prečili po osred­njih policah.

Dve novi v Prisojniku
Pavle Kozjek (AO Matica) in Ma­tevž Lenarčič (Zasavski AO) sta 27. avgusta preplezala Beli trikotnik v Z steni Prisojnika, novo smer prek zna­čilne stene levo od Jeseniške poti. Ocenila sta jo s V-/III-IV, 350 m, 3 h. Tri dni kasneje je Kozjek z Nikom Novakom (AO Rašica) preplezal, še levi raz Hudičevega stebra. Ocenila sta ga s VI/V, spodaj III-IV, sam vstop pa A 1, 8 ur in pol, do višine 400 metrov, kot jo navaja vodnik, sta pa skeptična. Naštela sta namreč 17 raztežajev.
Sicer pa je Kozjek v tednu od 22. do 29. avgusta preplezal sam še 11 različnih smeri v ostenju nad Vršičem: Perčič-Zaplotnik v Nad Šitom glavi, SZ raz in Kamine v Mali Mojstrovki itd.

V Vršacu in Planji
V ponedeljek 24. avgusta sta Franček Knez (AO Impol) in Zlatko Gan­tar (AO Idrija) plezala med Central­no in Puntarsko v Vršacu. Začela sta po Ceklinovi, zgoraj pa sta dva raztežaja skupna z varianto Direktne. Oce­na: IV+, A l, 400m, 6h. Dan kasne­je sta Knez in Mojca Mazej (AO Ce­lje) preplezala J steno Planje, in sicer po skrajno levem delu stene (spodaj po ploščah, zgoraj po kaminu), kar je verjetno nova varianta (IV+, 250 m, 4 h). V tretji dolžini sta našla tudi klin.
V nedeljo 30. avgusta pa sta Andrej Lužnik in Gantar (oba AO Idrija) preplezala vstopno varianto Central­nega stebra v kombinaciji z Mansardo, v S steni Planji (ocena V-VI, 6 h). Pri tem je Gantar na prvem stojišču poza­bil uro in ko se je vrnil, jo ni bilo več. Kdo kaj ve o tem?

Piz Badile
Štefan Gartner in Matej Kranjc (oba AO Kranj) sta 22. avgusta v hudem mrazu ponovila Rumeni raz v Mali Cini, potem pa sta se raje prema­knila v Bregaglio. 26. avgusta sta v Piz Badile ponovila slavno Cassinovo smer in sestopila na sever, v Italijo, od koder povratek ni bil prav lahek. Cassinova smer je sila obiskana in v njej se na dan zvrsti tudi po 6-10 navez, kar plezanje seveda sila oteškoča.
Borut Bergant (AO Tržič) in Mar­jan Manfreda (AO Matica) pa sta 29. avgusta ponovila redko plezano Bratovsko smer (Via Fratelli) v isti steni (V+, A 2, 700 m, 13 h). Kaže pa, da spodaj nista plezala povsem po smeti bratov Rusconi (1970), zakaj dva raztežaja sta bila težja kot je v vodniku, na koncu pa je bila zanka za spust. Toda – z nihajno prečko – sta naša dva (bila je to prva jugoslovanska po­novitev) vendarle dosegla originalno smer. V steni sta imela že precej ledu, sestopila pa sta v Italijo.

Glava Planjave
V nedeljo 23. avgusta sta ponovili smer Dular-Juvan v Glavi Planjave, kar dve navezi: Marjan Kregar in Bo­jan Pollak, člana AO Kamnik ter Matjaž Deržaj in Tone Štancar, oba člana AO Rašica. Smer, ki je, kakor kaže, izgubila na popularnosti, saj jo doslej letos sploh še niso plezali, je visoka 185 m (same Glave je 85 m), ocena pa VI-, A2/V. Deržaj, ki jo je prvič plezal leta 1967 pa je povedal, da mu je tokrat šlo celo bolje od rok.

V Rakovi špici
Rado Fabjan in Igor Mezgec oba člana AO Postojna, sta 29. avgusta opravila prvo ponovitev Leve zajede, dan kasneje pa še drugo ponovitev Desne zajede. Obe smeri sta v S steni Rakove špice, preplezala pa sta ju Belak in Kunstelj leta 1971.

Na Mt. Blancu
Vzponi naših planincev na najvišji vrh Evrope, 4807 m visoki Mont Blanc, niso nobena posebnost več. Tako bi vsaj lahko sodili po obisku. V ponedeljek je bila npr. na vrhu velika večina 34 udeležencev izleta SGP Gradis, ki ga je vodil Janez Duhovnik ob pomoči 8 vodnikov. Ta dan so bili na vrhu tudi planinci RTV, ki jih je vodil Vanja Matijevec s tovarišem. Te dni so tam udeleženci izleta PD Ljubljana-matica, ki jih vodi Andrej Veličkovič, potem gredo še člani Iskre itd.

Obiskala sta Cine
Celjski alpinisti so spet sporočili ne­kaj zanimivih ponovitev. Franc Čanžek in Janez Črepinjšek sta od 24. do 26. avgusta preplezala Cassinovo v Najmanjši, Rumeni raz v Mali in SV raz v Zahodni Cini. Marjana Šah in Bojan Šrot sta 26. avgusta ponovila Zajedo Šit. Bojan Ješevar in Pavle Kozmos sta tri dni kasneje preplezala Varianto Igličeve, sestopila po Dušanovem stebru in se potem vzpela še po Vzhodni – vse v Mali Rinki. Prvo smer sta tega dne preplezala tudi Slavko Cankar in Šahova, zadnjo pa Dušan Golob in Irena Turkl. V nede­ljo pa sta Jevševar in Kozmos preple­zala Modec-Režek v Štajerski Rinki, Turklova pa z Miro Uršič (Impol) Va­rianto Igličeve.

Sprejem s piknikom
Člani AO Gorje so letos pripravili sprejem novih članov v kombinaciji s piknikom, na katerega so povabili tu­di društvene odbornike. Da pa bi bilo bolj pestro, je enajst članov prišlo v Krmo, kjer je bila prireditev, kar prek stene, ki so jo preplezali po Nemški smeri. So pa plezali tudi druge smeri. Franci Ferjan in Cveto Podlogar sta ponovila Čopov steber in Raz Jalovca, Poševno zajedo v Velikem Draškem vrhu navezi Čop-Žumer in Česnik-Klinar, Pyterman in Žumer pa Herlec-Kodran itd.

Iz poročil AO
AO Idrija: Boris Sedej in Slavko Svetličič sta 22. avgusta preplezala Raz Sfinge.
AO Impol: Matjaž Pečovnik je 23. avgusta s tovarišem preplezal Direkt­no v Štajerski Rinki, Dani Tič pa istega dne Modec-Režkovo v isti steni. Šet dni kasneje sta Milan Romih in Tič ponovila Direktno smer v Štajerski Rinki ter Igličevo v Mali Rinki. Dan kasneje pa je ženska naveza Irena Turkl (AO Celje) – Mira Uršič ponovila Debeljakovo varianto Igličeve smeri.
AO Kozjak: Ljubo Novak in Matjaž Roter sta ponovila Nemško, Franci Bračko ter Zdenko Zorič pa Skalaško s Čopovim stebrom, nato Wisiakovo in za konec še Bavarsko smer v Steni. 30. avgusta so Fidelj, Rihter in Roter ponovili smer Ogrin-Omersa v Ojstrici, Bračko in Koren pa sta med drugim preplezala tudi Levo od plošč in Plate v Mali Raduhi.
AO Kranj: Tomo Česen in Nejc Zaplotnik sta 30. avgusta ponovili Direktno v Šitah. Menita, da oceno V+ zasluži le najtežji raztežaj, ostalo je za stopnjo lažje, le vmes je nekaj težjih mest. Istega dno sta Štefan Gartner in Drago Šegregur ponovili Hudičev steber v Prisojniku, Marko Česen pa je 23. avgusta sam prepleza Szalay-Gerinov greben.
AO Postojna: Edo Kozorog in Mitja Lo Duca (Soški AO) sta v poletnih mesecih ponovila med drugim Direkt­no v Srebrnjaku, Staro in Medota v Ospu, Zajedo v Šitah, 2. avgusta 3.P smeri ZSZ v Skednju (Kanin), ki je ocenjena s VI-, 250 m, 5h, 29. avgu­sta pa sta v družbi s Igorjem Škamperlom preplezala še Skalaško s Čopovim stebrom. Le-to sta istega dne plezala tudi Milan Vošank in Zoran Bešlin (AO Matica).
AO Rašica: Bucik in Kastelec sta 28. avgusta preplezala Bohinjsko v Steni, dan kasneje Steber Šit in v ne­deljo Črni odlom z Razom Jalovca. Zadnjo smer sta istega dne plezala tudi Silan in Žnidaršič, ki sta v pone­deljek ponovila še Belač-Zupan v Ši­tah.
AO Škofja Loka: Boštjan Kekec in Roman Cerar (AS Delo) sta 29. avgu­sta preplezala Dularjevo zajedo v Ja­lovcu, naslednji dan pa Perčič-Zaplot­nik v S steni Nad Šitom glave, Kovačič, Lušina in Stanonik pa Kaminsko v Mali Mojstrovki.

Franci Savenc

Kočo na Mangartskem sedlu obnavljajo
Planinska koča na Man­gartskem sedlu že vrsto let gostuje v poslopju nekdanje obmejne karavle, ki jo je JLA ljubeznivo odstopila v uporabo PD Bovec. Kot kaže, pa se obetajo boljši časi tudi staremu po­slopju koče, ki žal sedaj propada in je kamen spotike marsikaterega planin­ca ali turista, ki obišče Mangart ali Mangartsko sedlo.
PZS je namreč namenila v svojem srednjeročnem načrtu do leta 1985 tudi znatna sredstva za adaptacijo in obnovo te koče, saj so gostovanje v karavli ne mora nadaljevati v nedo­gled, pa tudi dostop do karavle je veliko neprikladnejši kot do planinske koče. Tako so tudi v PD Bovec že stekle priprave za obnovitev koče. Skupina mladih je pred dnevi temelji­to počistila in na novo zavarovala po­slopje koče. Dela je bilo veliko, saj je zob časa, klimatske razmera pa tudi vandalizem »planincev« že dodobra načel zgradbo.
Mladi so se pri delu res izkazali. Še to jesen bo zgradba koče na novo prekrita, da bi lahko do pričetka ob­nove čim bolje obnovili še uporabne prostore.

Boris Mlekuž