V 20 dneh 25 vrhov
Člani domžalske alpinistične odprave so doslej neznano skupino gora na vzhodni obali Grenlandije imenovali po predsedniku Titu

Z Grenlandije se je vrnila sedemčlanska odprava občine Domžale, ki jo je vodil Stane Klemenc, člani pa so bili dr. Matjaž Veselko, Marko Grad, Janko Kos, Miro Štebe, Borut Veselko in Franc Vrankar. Člani domžalske alpinistične odprave so plezali v doslej neznani skupini gora na vzhodni obali Grenlandije, imenovali pa so jo po predsedniku Titu.
V bazni tabor Metka (po celjski tovarni, ki izdeluje puhasto opremo) so prišli 2. junija, nato pa so v dvajsetih dneh osvojili 25 vrhov (v skupini jih je 30), ki so dobili slovenska imena, preplezali pa so 29 različnih smeri. Najpomembnejši vzponi odprave so:
Jugoslavija Fjeld (3355 m), ki je tretji najvišji vrh Grenlandije. plezala pa sta Grad in Štebe, ocena V, Domžale Fjeld (3340 m), 4. najvišji vrh, plezala Klemenc in Kos, ocena V,
Mengeš Fjeld (3200 m), plezali Matjaž in Borut Veselko ter Franci Vrankar, ocena V, VI, najtežja smer:
Trzin Fjeld (3020 m), plezala Grad in Štebe, ocena IV, V,
Tala Fjeld (2960 m) plezala Grad in Štebe, ocena IV, V,
Beli vrh (3070 m), plezala Klemenc in Kos, ledna smer,
Vera Fjeld (3050 m), plezala Klemenc in Kos, ocena V,
Induplati Fjeld (2880 m), plezali Štebe, Grad. M. Veselko,
Metka Celje Fjeld (2980 m), plezala Klemenc in Kos,
Delo Fjeld (2800 m), plezala Klemenc in B. Veselko,
Danski vrh (3230 m), plezali Matjaž in Borut Veselko ter Vrankar.
Trinajst osvojenih vrhov je visokih nad 3000 m, dvanajst pa od 2800 do 3000. Člani odprave so imeli v glavnem lepo vreme, le šest dni je snežilo, sicer pa je bilo jasno in vetrovno. Temperature so bile od nič do minus 20 stopinj Celzija, razmere v gorah in na ledenikih pa odlične, saj so ledeniki junija še ravni in dovolj trdi za hojo, medtem ko je bil led v stenah dober in za plezanje najprimernejši. Počutje članov odprave je bilo ves čas izvrstno, zelo zadovoljni pa so bili tudi s prehrano, ki je bila povsem domača (Podravka, PIK Takovo, Droga, Kolinska). Zapletlo se je le pri vrnitvi. Naši alpinisti bi morali zapustiti bazni tabor 21. junija, vendar helikopter zaradi slabega vremena ni mogel vzleteti, medtem ko je bilo v bazi lepo vreme. Člani odprave so morali tako preživeti devet dni v negotovosti, pa tudi prehrano so morali zelo omejiti, da ne bi pošla.
Stari milijoni
V sestavek Pavla Šegule Dobra obveščenost preprečuje nezgode, ki smo ga objavili pretekli teden, sta se prikradli dve napaki. Stroški vseh lanskih reševalnih akcij so bili res 28 milijonov, toda starih din! Smrtno pa so se ponesrečili trije alpinisti (in ne pet).
Prva ponovitev TBJ
V soboto 27. junija sta Tine Beznik in Jani Plenica (oba AO Jesenice) preplezala smer TBJ (PrV Marko Domevšček in Dolfe Jelenc, 22. julija 1978), kar je menda šele prva ponovitev. Smer ima 1. D skupno z Deržajevo v Mali Mojstrovki, potem pa se nadaljuje navzgor in nekoliko v levo. Oceno V-III-IV, 220 m, 3 h sta ponovila tudi ponavljalca. Sestopila sta po Deržajevi smeri. Naslednji dan so Jensterle-Pšenica-Špendov in Beg-Kocjančič preplezali še varianto (IV/II-III. 250 m, 2 h) na Zimsko smer v Vrhu Kraj sten (Prisojnik), za katero smatrajo, da je prvenstvena.
Še o PrV v Steni
Poročali smo o dveh vzponih Kneza in Zupana v Steni, ko sta našla stare kline, čeprav sta mislila, da plezata prvenstveno smer. V prvem primeru, ko sta plezala iz Prusikove smeri, izvirajo najverjetneje od variante (IV-V, 500 m. 4 h), ki sta jo 8. julija 1971 preplezala Boro Jeržabek in Danilo Škerbinek. Sicer pa je na te kline naletel tudi Janez Benkovič, ki je z Ines Božič dan za Knezom in Zupanom hotel ponavljati Prusik-Szalayevo smer, pa se je zaplezal. Našla sta celo več starih kroparjev, sta pa tudi v Amfiteater prišla bolj levo. Varianta, za katero doslej nismo poznali ponovitev, je tako v dveh dneh doživela kar dve, vsaj delni. Za smer, ki sta jo izpeljala ob Belih platah pa se je oglasil Branko Ognančević-Džuzepe, ki se spominja, da je med plezanjem (1980) Hrvaške smeri v območju Črnega stebra res pustil dva ali tri kline in se je morda na njih nekdo spustil nazaj v lažji svet.
Maturantska v Dolški škrbini
V soboto 27. junija sta Aleš Marinc in Miko Novak (oba AO Rašica) v Dolški škrbini vstopila po smeri dr. Zavrnika, po dveh raztežajih pa nadaljevala po poči navzgor, nad njo pa nekoliko levo in vzporedno z originalno smerjo. Izstopila sta po kaminu nekoliko desno od izstopne smeri dr. Zavrnika. Tudi nova smer je zelo težka: VI, A3 sta ocenila najtežje mesto, sicer pa III-IV in mestoma V. Za celoten vzpon sta potrebovala okoli 8 ur. Povedala sta še, da je nova smer (Maturantska sta jo imenovala) v celoti nekoliko lažja od spominske, je pa ponekod dokaj krušljiva in klini slabo prijemajo. Vzporedno sta spominsko smer posvečeno dr. Zavrniku plezala Tine Bucik in Janez Kastelic ter opazila, da se je (po zadnjem sneženju!) iz rdečega odioma odkrušilo nekaj kubikov kamenja. To je prehod prek tega mesta precej otežilo.
Kranjčani v domačih stenah
Nejc Zaplotnik je 2. junija z Benkovičem preplezal Jakovo smer v Rzeniku s Podbevškovo varianto. Pet dni kasneje sta z Jamnikom ponovila Hunikino smer v Vežici, potem je z Andrejem Štremfljem splezal smer Ferjan-Krušic-Zupan v Široki peči. 11. junija z Jelovčanom Bohinjsko smer v Steni, 14. pa z Jamnikom še Ferjan-Krušič-Zupan v Luknja peči. V soboto 27. junija sta dve kranjski navezi preplezali Trikot (VI, 500 m) v Dolgem hrbtu: Tomo Česen-Tomaž Jamnik in Matej Kranjc-Štefan Gartner. V zgornjem delu so naleteli le na ostanke snega. Marjan Ručigaj in Dušan Sajovic sta naslednji dan preplezala prvenstveno smer v Veliki Koroški babi (II-III, 950 m) med Požeruhovo in Grapo. V ponedeljek pa sta Tomo Česen in Nejc Zaplotnik preplezala Centralno smer z vstopno varianto (150 m. VI-, zgoraj 700 m, II-III, skupaj 3.30 h), ki ima zelo malo ponovitev. 30. junija sta zakonca Andrej in Marija Štremfelj preplezala Nemško smer v Dolgem hrbtu in Tomažev steber v Grintovcu. 1. t. m. pa Tomo Česen in Zaplotnik redko plezano varianto Kambič-Ribarović v Šitah (V/IV, 3h).
Bohinjske stene
Če bo šlo vse po načrtih, bo Planinska založba že sredi t. m. alpiniste razveselila z vodnikom Bohinjske stene. Gradivo zanj je večinoma zbral że pokojni Marko Šurc, nadaljevala sta Lojz Budkovič in Janko Humar, pomagali pa so še drugi člani AO Bohinj. Prek 50 gosto tipkanih strani gradiva in 27 skic se je nabralo, saj so skušali zajeti vse, kar je bilo doslej splezano. Seveda pa bodo v vodniku tudi vrzeli. Janko Humar je npr. 7. junija sam preplezal novo varianto (VI. 80 m) na Andrejino smer v mali steni Novega vrha. Teden dni kasneje je s tovarišem v levem delu J stene iste gore preplezal še eno (V-/IV, 150 m, 3 h). In potem z Žaretom Trušnovcem (AO Kranj) še dve v menda še deviški steni Rušice (desno od Vršaca, pod Prehodavci). Smer levega mezinčka (V, A I/III-IV, 350 m, 6 h) sta preplezala na levem robu stene 27. junija. Dan kasneje sta preplezala še Postnov (V+, A1/IV, 420 m, 5,30 h) v osrednjem delu stene.
Franci Savenc