400 m Matterhorna
V ponedeljek so se v Ljubljano vrnili Janez Gradišar, Bine Mlač in Ivo Šuštaršič, ki so v preteklih dneh poskušali preplezati znano severno steno Matterhorna. Čeprav jim skoraj nihče ni dajal upanja, saj so letos vremenske razmere po vsej Evropi več kot slabe, so želeli vsaj poskusiti.
Iz Ljubljane v Cervinio so odpotovali 6. t. m. V nedeljo so se utaborili v koči pod steno. Toda vreme – sneg, izboljšanje, sneg – jim ni dopuščalo, da bi poskusili kar koli. Šele pretekli petek se je toliko ustalilo, da so vstopili. Vendar so zaradi globokega snega in ker so se med pripravami na bivak pričeli ponovno zbirati oblaki, že zvečer sestopili. Preplezali so okoli 400 metrov vstopnega dela smeri, do vrha ledenika.
Kakor so povedali, letos v Matterhornu in okolici ni bilo zimskih poskusov, kaj šele uspelih vzponov.
Sestanek načelnikov
V petek je bil v Ljubljani pod vodstvom Aleša Kunaverja sestanek načelnikov, ki so se ga udeležili predstavniki večine AO. Sestanek je potrdil večino ukrepov komisije za alpinizem v preteklosti in tudi njene prihodnje načrte. Delno presenečenje je morda le vest, ki so jo posredovali zastopniki AO Matica, da pripravljajo odpravo v Pakistan, ki naj bi odšla na pot še letos.
Seminar vodij alpinističnih šol
Za seminar, ki se bo pričel v soboto 28. t. m. je prijavljenih že 32 udeležencev. Največ jih je iz Slovenije (19), čeprav je prijave doslej poslalo le 9 AO, brez prijavljencev pa sta le Črna gora ter Bosna in Hercegovina. Zaradi tehničnih ovir bodo predavanja verjetno na planinski zvezi, vaje pa kot je bilo v načrtu na Turncu.
Tudi Nemci v Karakorum
Čeprav je še prekmalu, da bi se zvedelo za vse odprave, ki nameravajo na pot v letošnjem letu, je znana še ena: pripravljajo jo alpinisti iz Münchna, s ciljem v Karakorum, neraziskano področje Batura-Mustanh v severozahodnem delu Karakoruma. Vrhovi v tem predelu so visoki tudi do 7700 metrov.
Nova knjiga Vilema Heckla
V založbi »Olimpia« (Praga) je izšla knjiga, ki bo razveselila vsakega alpinista in ljubitelja planinske fotografije. Njen avtor je eden največjih mojstrov planinske fotografije, Vilem Heckel. S slikami in skromnim tekstom (Vlastimil Šmid) opisuje prvo češkoslovaško odpravo na Tirič Mir (7708 m), ki so ga osvojili po novi smeri.
Delo GRS v preteklem letu
Gorska reševalna služba Slovenije ima 15 postaj, ki združujejo 380 aktivnih reševalcev in pripravnikov. Med njimi je 14 zdravnikov, 13 vodnikov lavinskih psov in 10 inštruktorjev. V lanskem letu so posredovali pri 47 nesrečah v gorah, na smučiščih pa so opravili skupno kar 548 akcij. Kljub hitrim ukrepom in sodobni opremi pa so morali v dolino prenesti kar 14 smrtno ponesrečenih. Kar polovico od teh je bilo registriranih alpinistov in reševalcev.
Tudi v letošnjem letu čakajo našo GRS važne naloge. Predvsem bo potrebno organizacijsko in kadrovsko utrditi postaje na ogroženih področjih ter izboljšati kondicijsko in tehnično usposobljenost reševalcev, njihovo znanje pa stalno kontrolirati z izpiti iz prve pomoči in tehnike reševanja. Tudi razširitev kroga vodnikov lavinskih psov je važna naloga, prav tako pa skrb, da v Sloveniji končno le dobimo vsestransko uporaben helikopter. Še posebno za alpiniste je važna tudi težnja, da se zagotovi brezplačno reševanje v vseh gorah Evrope.
AO Velebit
AO Velebit iz Zagreba je prav gotovo najbolj uspešen jugoslovanski alpinistični kolektiv izven Slovenije. V preteklem letu ga je sestavljalo 11 plezalk in 22 plezalcev, ki so skupno opravili kar 257 vzponov. V stenah Hrvatske so ponovili skoraj vse najtežje smeri, uspešni pa so bili tudi v Dolomitih, Zahodnih Alpah in skupini Grossglocknerja. Posebej velja omeniti tudi uspehe njihovih ženskih navez, ki so na izredni višini.
Franci Savenc