(* 7. avgust 1885 † 28. april 1975)
V zgodovini alpinizma se le redko pojavi ime, ki združuje plemiško držo, tehnično mojstrstvo in organizacijsko vizijo. Aldo Bonacossa (1885–1975), italijanski industrialec, alpinist in športni funkcionar, je bil prav tak človek – »eklektični alpinist svoje dobe«, kot ga je označil Marcel Kurz. Aldo Bonacossa je bil človek, ki je gore razumel kot prostor svobode, discipline in domišljije. Njegova zapuščina ni le v stenah, ki jih je preplezal, temveč v organizacijah, ki jih je soustvarjal, in v duhu, ki ga je vnesel v evropski alpinizem.
Od svile do snega
Rodil se je v Vigevanu kot sin magnata Cesara Bonacosse. Študiral je kemijo in inženirstvo v Münchnu, a ga je srce vodilo v gore. Prve korake je naredil v Macugnagi pod Monte Roso, kjer sta ga učila gorska vodnika Christian Klucker in Bortolo Sertori. Kasneje ga je brat Alberto naučil plezanja brez vodnika – kar je postalo Bonacossina življenjska filozofija.
Vojna in gore
Med prvo svetovno vojno se je kot prostovoljec pridružil italijanski vojski. Bil je častnik in prejemnik vojaškega križa za zasluge. Po poškodbi na soški fronti pri Tolminu je sodeloval z dokumentaristom Luigijem Comerijem in bil vključen v tajne misije v Švici. Leta 1917 je med usposabljanjem smučarskih enot v dolini Aoste utrpel hude ozebline na nogah.
Alpinist z enciklopedičnim razponom
Bonacossa je opravil več kot 470 prvenstvenih vzponov, večinoma v Alpah, pa tudi v Andih, Pirenejih, Sierra Nevadi in na Gran Sasso. Med njegovimi najpomembnejšimi vzponi so:
– severovzhodna stena Monvisa
– jugovzhodni greben Aiguille Blanche de Peuterey
– zahodno-jugozahodna stena Aletschhorna
– Leta 1923 je kot prvi smučarsko osvojil Corno Grande v Abrucih – dogodek, ki velja za rojstvo smučarskega alpinizma v regiji.
– Njegovi soplezalci so bili nekateri največji alpinisti tistega časa: Paul Preuß, Tita Piaz, Giusto Gervasutti, Paula Wiesinger, Walter Amstutz in George Ingle Finch.
Foto zbirka: Marzio Govoni
Vizionar organiziranega alpinizma
Bonacossa je bil dolgoletni član Club Alpino Italiano (CAI) in predsednik Club Alpino Accademico Italiano (CAAI) med letoma 1933 in 1945. Bil je tudi član britanskega Alpine Cluba, kjer je postal častni član.
Kot soustanovitelj italijanskega smučarskega zveze (FISI) je bil dvakrat njen predsednik in dolgoletni član upravnega odbora. Med letoma 1927 in 1958 je deloval tudi v Mednarodni smučarski zvezi (FIS), kjer je bil podpredsednik in kasneje častni član.
Pisec in kartograf
Bonacossa je pisal vodnike in članke za CAI in švicarski Alpen-Club. Leta 1915 je izdal prvi italijanski vodnik za Ortlersko skupino. Njegovo poznavanje Alp je bilo enciklopedično, njegova pisava pa jasna in navdihujoča.
V njegov spomin so poimenovani:
– Bonacossin višinska pot v Ortlerski skupini
– Torre Bonacossa (3280 m) v skupini Presanella
– Rifugio Allievi-Bonacossa v Berninskih Alpah
