Ogromen usad in drsenje
V Niscemiju, majhnem mestu na južni Siciliji, se je ob koncu januarja 2026 zemlja začela premikati še preden so ljudje sploh razumeli, kaj se dogaja. Po dneh neprekinjenega dežja, ki ga je prinesla nevihta Harry, je bilo pobočje nad mestom videti le razmočeno, utrujeno od vode. A pod površjem se je dogajalo nekaj veliko bolj resnega: zemlja je tiho drsela.
Najprej so se pojavile razpoke. Sprva tanke kot las, neopazne, skoraj vsakdanje. Nato so se širile, poglabljale, hiše so se začele nagibati, ceste so se zvile kot mehka glina. V nekaj urah je del mesta zdrsnil za več kot dvajset metrov. Več kot tisoč ljudi je moralo zapustiti domove, ker se je pobočje še vedno premikalo — počasi, a neustavljivo.
To ni bil nenaden zemeljski plaz, ne eksploziven trenutek, ko se gora odtrga in zruši v dolino. To je bil plaz drsenja: počasno, a mogočno premikanje cele geološke plasti, kot bi se velikanska preproga počasi odmotavala navzdol po hribu.
NISCEMI, ROBA DA COMPLOTTISTI
— Sabrina F. (@itsmeback_) January 27, 2026
Di Uriel Crua#Sicilia #Niscemi #MUOS
È certamente una sfortunata casualità che a Niscemi è installata permanentemente una base militare statunitense con il suo MUOS, un potentissimo sistema globale di telecomunicazioni militari degli Stati Uniti,… pic.twitter.com/0XJxNvKg1V
Kot pišejo po poročilih geologov, pod zgornjo plastjo zemlje in kamnin leži glina — stara, zbita, neprepustna. Ko je dež padal dan za dnem, se je voda prebijala skozi zgornje plasti, dokler ni dosegla te glinene pregrade. Tam se je ustavila. Začela se je kopičiti. In ko se voda nabere na takšni podlagi, se zgornja plast spremeni v nekaj, kar je hkrati težje in bolj spolzko. Tako je nastala popolna kombinacija: teža od zgoraj, voda od spodaj.
Ko se to zgodi, gravitacija opravi svoje. Pobočje se začne premikati — ne sunkovito, temveč z vztrajnostjo, ki je še bolj srhljiva. Kot da bi se zemlja odločila, da bo šla svojo pot, ne glede na to, kaj stoji na njej.
V Niscemiju se je plaz raztegnil skoraj štiri kilometre daleč. Hiše se posedajo, zidovi pokajo, ceste se lomijo. Takšni plazovi so lahko dolgotrajni. Nekateri trajajo mesece, druge geologi spremljajo desetletja. Tudi v Niscemiju se zemlja še vedno premika — milimeter za milimetrom, uro za uro.
To je živ opomin, kako živa je pokrajina. Kako voda, ki jo imamo za nekaj vsakdanjega, lahko v pravih razmerah postane sila, ki preoblikuje mesta. In kako pomembno je razumeti, da se narava ne odziva na koledarje, načrte ali želje ljudi. Včasih se preprosto premakne … video: Enorme frana a Niscemi in Sicilia
