Ali ni (bilo) mogoče doseči Pajka neposredno z zgornjega roba Drugega lednega polja?
V uredništvo Bergmagazina ALPIN je prispelo vprašanje bralca, ki se navezuje na nedavno objavljeno zgodbo o severni steni Eigerja. Zanima ga, ali bi bilo mogoče z zgornjega roba Drugega snežišča oziroma neposredno s Todesbiwaka preplezati bolj direktno linijo proti znameniti Spinni, brez visokih težavnosti, saj naj bi se pod njo ob ugodnih razmerah videla več naravnih polic, ki delujejo kot »spinnennetz« in bi lahko omogočale prehod.
Olaf Perwitzschky – odgovor: Teoretično da, v praksi izjemno zahtevno
Terenski pas, ki ga bralec omenja, je pravzaprav del smeri John Harlin – Direttissima, ene najbolj slovitih in hkrati najtežjih smeri v severni steni Eigerja. Čeprav ta smer resnično poteka bolj naravnost proti Pajku in se izogne klasičnemu »ovinku« Heckmairjeve smeri, nikakor ne predstavlja lažje alternative.
Direttissima je bila desetletja (redko) plezana predvsem tehnično, z obremenjevanjem opreme in vrvi. Šele Robert Jasper in Roger Schäli sta jo uspela prosto preplezati — kar pove dovolj o njeni resnični zahtevnosti.
Leta 2001 je Ueli Steck v tem območju solo preplezal smer Mladi Pajek, ki poteka prav skozi omenjene police. Ocene (7a/A2 v skali, WI6 v ledu, M7 v mešanem terenu) jasno kažejo, da teren, ki se od daleč zdi »logičen«, v resnici skriva izjemno strmo in kompleksno plezanje.
Zakaj Heckmair (in soplezalci) ni šel naravnost?
Heckmairjeva naveza je pred prvim vzponom dneve in dneve opazovala steno z daljnogledom. Odločitev za »ovinek« prek Rampe in Božje police ni bila naključna, temveč rezultat natančne ocene terena.
Zgornji del nad drugim snežiščem je: izjemno strm, slabo varovan, izpostavljen padanju kamenja, in pogosto v mešanih razmerah, ki se hitro spreminjajo.
Zato je klasična linija še danes najlogičnejši prehod skozi ta del stene.
Sklep
Da, obstaja bolj direktna linija proti Pajku — vendar je to teren najzahtevnejših smeri v severni steni Eigerja, nikakor pa ne »lažja bližnjica«. Vse obstoječe smeri v tem območju so tehnično, psihično in objektivno izjemno zahtevne, kar potrjuje tudi redkost ponovitev.
