Preveč (motečih) turistov na planinah, zato so si kmetje umislili plačljiv prehod kot provokacijo proti nespoštljivemu turizmu, ki tepta vse živo!
Trenutno dogajanje pri zahodnih sosedih, ki so, kar se tiče gorskega turizma, (kar) nekaj desetletij pred slovenskim, kaže na marsikaj, kar bo kmalu tudi pri nas izbilo sodu dno. Zapisa Pietra Lacaselle in Samuele Doria na Il Dolomiti (Altra montagna) povesta marsikaj in obenem namigneta na to, da so sistemi, ki so zavladali v turističnem svetu, precej podvrženi tudi korupciji v državnih ustanovah – enim zlahka izdajo dovoljenja za pobiranja parkirnin in vstopnin, druge pa ovirajo in jim celo država kar milorečeno razlastnini zemljišča … Da bi to neskladje razumeli, moramo poskusiti pogledati skozi lečo tistih, ki se čutijo zadušene zaradi prekomernega pritoka turistov.
Seceda v Val Gardeni je 2519 metrov visoka gora v Dolomitih. Kot del naravnega parka Puez-Odle je odlična (foto) turistična destinacija sredi impresivne pokrajine. Na poti Odle so bila v začetku poletja postavljena izzivalna vrtljiva vrata in potrebno je bilo plačilo 5 evrov za dostop. Po dveh dneh pa je že posredovala pokrajina in njeni zvesti uslužbenci z obrazložitvijo, da je kaj takega popolnoma prepovedano, predvsem zato, ker gre za park, zato je postavitev infrastrukture prepovedana, še posebej brez dovoljenja. Ves denar tako poberejo turistični operaterji, lastniki koč in tako naprej; kmetje in lastniki zemljišč pa so odgovorni za vzdrževanje, plačilo davkov, pa ne samo to, ampak tudi sami utrpijo škodo. Prav tako je veliko škode na poteh, ki jo nato s pomočjo CAI in Alpenvereina prav tako krijejo lastniki zemljišč. Naravni park je že sprožil peticijo za meter in pol široko ograjo desno in levo od poti z vrtljivimi vrati na obeh koncih za rezervacije. Mnogi ljudje so podpisali, nato pa so začeli umikati svoje podpise. Zato ljudje zdaj še naprej prihajajo na travnike, čeprav tam zgoraj stražita dva gozdarja.
Gospodarske koristi niso enako porazdeljene
Turizem sicer prinaša prihodke, vendar ti ne dosežejo vseh prebivalcev. Po podatkih Znanstvenega odbora AltraMontagne je razkorak očiten: »Nekateri turisti plačajo 50 evrov za gondolo Seceda, denar pa poberejo turistični operaterji. Kmetje, ki morajo sami kriti stroške vzdrževanja, pa pogosto utrpijo škodo – celo odškodninske zahteve, ker se je obiskovalec želel fotografirati s kravo, ki ga je udarila z glavo.«
Ta primer je komentiral tudi Carlo Alberto Zanella, predsednik italijanskega alpskega kluba (CAI) Alto Adige, ki je poudaril, da »takšna dejanja, čeprav izzivalna, izražajo upravičen odpor«.
Kdo se počuti ogroženega?
Na najbolj zaželenih območjih so številni (prebivalci?) neposredno odvisni od turizma, a obstajajo tudi posamezniki, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi. V njihovih očeh so turisti pogosto vsiljivci, ki ne spoštujejo prostora, kjer živijo njihovi najbližji in kjer sami iščejo mir ter osebne oporne točke.
Odpor, kot ga izražajo iniciative z močnim simbolnim sporočilom (npr. vrtljiva vrata) ni usmerjen le proti turistom samim, temveč predvsem proti tistim, ki s turističnim pritokom špekulirajo in poskušajo območje monetizirati na račun lokalne kakovosti življenja.
Poziv k bolj uravnoteženemu razmisleku
Kot je zapisano v poročilu Pianeta Psr, je treba turistične koristi obravnavati celostno: »Dodane vrednosti turizma ni mogoče presojati zgolj z ekonomskega vidika ali z vidika ene same skupine (npr. organizatorjev potovanj), temveč je treba vključiti celotno skupnost in način, kako turizem vpliva nanjo.«
To pomeni razmislek o prostorskih kapacitetah, vplivu na kulturno krajino ter spoštovanju lokalnih identitet. Če bo turizem prepoznan kot večplastna izmenjava in ne zgolj kot gospodarski motor, ga bodo lokalne skupnosti lažje sprejele in soustvarjale.
Povzetek
Glede na trenutno stanje državnih in nevladnih institucij (ki jih skrbi predvsem in le koliko bodo počrpale državnih sredstev) je torej iz takšnih opazovanj v Sloveniji pričakovati (tudi glede na preobilico dopusta – prostega časa, ki jo nudijo predvsem državne ustanove svojim zaposlenim in posledično neskončno lahko uvažanje tuje delovne sile) turistični naval, ki bo prinesel (le še več in) ogromno neprijetnosti prebivalstvu pod in med gorami. Zaradi zelo velike nadmoči mestnega prebivalstva jim bo ostalo le: prilagoditi ali oditi (najverjetnejši scenarij)! Trdoživ hribovski živelj pač od nekdaj ni znan po upogibanju glave drugje kot v cerkvi …
