Je ali ni alpinizem zgolj last (izprašanih) alpinistov? Je res zgodovina alpinizma takšna, kot (si) jo predstavlja (le) mestno okolje? O alpinizmu imamo napisanih res veliko razprav, ki pa so tako kot alpinistične (planinske) organizacije večinoma v drugih oblakih … In kje je tu (še) planinstvo, ki se je spremenilo v pohodništvo in zgolj turizem?
Knjiga Andrea Zanninija Alta quota, dal basso: Controstoria dell’alpinismo je zavestno polemično delo, ki se postavlja nasproti prevladujoči zgodovini alpinizma. Kot poudarja kritičarka Anna Saroldi s svojim mnenjem, gre za pamflet – agilen, jasen in provokativen – ki želi razbiti mit, da je alpinizem »izum buržoazije« v 18. stoletju.
Controstoria dell’alpinismo
Avtor: Andrea Zannini
Založnik : Laterza
Datum objave : 16. februar 2024
Jezik : Italijanščina
Dolžina tiska: 208 strani
ISBN-10 : 8858153774
ISBN-13 : 978-8858153772
Teža artikla: 270 g
Dimenzije: 14 x 2,2 x 21 cm
Glavna teza
Zannini trdi, da alpinizem ni nastal iz znanstvenih študij, klubov ali športnih podvigov angleških aristokratov, temveč ima korenine v dolgoletni praksi prebivalcev alpskih dolin. Lovci, iskalci kristalov, kartografi, duhovniki in domačini so se na vrhove vzpenjali stoletja pred »prvimi« dokumentiranimi vzponi. Vertikalnost je bila zanje vsakodnevna dimenzija življenja, ne pa modernistični izum.
Avtor se zavestno odloči za »notranje stališče« alpskih prebivalcev in piše zgodovino od spodaj.
Vključuje srednjeveške in renesančne primere (npr. Rocciamelone 1358).
Opozarja na vzpon na Triglav kot simbol slovenske identitete.
Analizira Mont Blanc 1786: namesto da bi ga videli kot »rojstvo alpinizma«, ga postavlja v širši kontekst poskusov, ki so jih opravili domačini, pogosto spregledani v uradni zgodovini.
Zannini odpira ključno dilemo: kaj pomeni »prvi vzpon«?
Pisni viri so pogosto omejeni na jezike, ki jih sodobni zgodovinarji berejo (angleščina, francoščina), medtem ko lokalni zapisi v italijanščini, latinščini ali nemščini ostajajo prezrti.
Domačini pogosto niso pisali o svojih vzponih – kar je dokaz, da zanje vzpon ni bil izjemen dogodek, temveč del vsakdana.
Saroldijeva opozarja, da Zannini s tem pristopom: razbija homogenizirano podobo »alpskega prebivalstva« in ga predstavi kot kompleksno družbeno skupino, pokaže, kako je literarna tradicija (npr. Petrarkov Ventoux) prepisala zgodovino v korist mestne buržoazije, izpostavi razredno dinamiko: zgodovina je pogosto poveličevala znanstvenike in aristokrate, medtem ko so bili domačini potisnjeni v ozadje.
Zannini se ne izogiba ostrim formulacijam. Že na začetku zapiše, da si »Alpe in alpski prebivalci končno zaslužijo postkolonialno zgodovino«. S tem vpelje primerjavo med konkvistadorji in evropskimi meščani, ki so »odkrili« Alpe, čeprav so bile gore domačinom že od nekdaj znane.
O avtorju
Andrea Zannini je italijanski zgodovinar, profesor moderne zgodovine na Univerzi v Vidmu.
Rojstvo: 19. junij 1961, Benetke.
Izobrazba: diplomiral iz zgodovine na Univerzi Ca’ Foscari v Benetkah (1986); doktoriral iz zgodovine ekonomije in družbe na Univerzi Bocconi v Milanu.
Akademska kariera: profesor moderne zgodovine na Univerzi v Vidmu (Università degli Studi di Udine).
Raziskovalna področja: zgodovina Beneške republike, demografija in ekonomija, zgodovina alpinizma,
zgodovina okolja, migracije (npr. iz Benečije v Brazilijo)
Publikacije: Storia minima d’Europa. Dal Neolitico a oggi (Il Mulino, 2019). L’altro Pasolini. Guido, Pier Paolo, Porzûs e i turchi (Marsilio, 2022). Alta quota, dal basso. Controstoria dell’alpinismo (Laterza, 2024).
Zannini je znan po tem, da v zgodovino vnaša kritičen pogled »od spodaj«, s poudarkom na glasovih lokalnih skupnosti in marginaliziranih skupin. Njegova Controstoria dell’alpinismo je del širšega raziskovalnega interesa za zgodovino Alp kot prostora vsakdanjega življenja, ne le kot kulise za znanstvene ali športne podvige.
Pomen knjige
Knjiga je namenjena predvsem mednarodni razpravi, zlasti anglosaški historiografiji, ki je alpinizem razumela kot produkt modernosti. Čeprav je napisana v italijanščini, bi njen vpliv lahko bil večji, če bi bila prevedena v angleščino – sicer tvega, da bo ostala »skriti vir«, podobno kot zgodbe alpskih pastirjev, ki jih obravnava.
Alta quota, dal basso je provokativna protizgodovina alpinizma, ki bralca vabi k premisleku: ali je alpinizem res izum mestne buržoazije, ali pa je le prepisana zgodovina, ki je spregledala glasove domačinov? Zannini s tem odpira prostor za razpravo, ki presega šport in kulturo – gre za vprašanje spomina, moči in pripovedi.
Pregled mnenj
Il Sussidiario (Alberto Trevissoi): Knjigo označuje kot »srečno protizgodovino alpinizma«, ki opozarja, da so »ustanovitelji alpinizma« imeli predhodnike – domačine, lovce, duhovnike. Trevissoi izpostavi primer neznanega švicarskega župnika, ki je v 18. stoletju padel v ledeniško razpoko, kar kaže, da so se ljudje že dolgo pred buržoaznimi klubi gibali v visokogorju.
Memorie storiche forogiuliesi (Simone Picchianti):
Recenzija poudarja, da Zannini s knjigo odpira metodološko razpravo o tem, kaj pomeni »prvi vzpon«. Picchianti ocenjuje, da delo prinaša dragocen prispevek k zgodovinopisju, saj opozarja na pomanjkanje pisnih virov domačinov in na prevlado angleško-francoske perspektive v zgodovini alpinizma.
SportMediaset (Stefano Gatti, marec 2024): Knjigo predstavi kot »možno protizgodovino«, ki poskuša »narediti pravico« spregledanim protagonistom. Gatti poudarja, da gre za alternativno pripoved, ki teče vzporedno z uradno zgodovino in ponuja drugačne motive za vzpone – od lova do kartografije.
MontagnaExpress: Prispevek izpostavlja, da Zannini postavlja v središče »prave protagoniste«, torej prebivalce Alp, ki so stoletja živeli z gorami. Avtor se sprašuje, ali je alpinizem res začel s Petrarco ali razsvetljenskimi znanstveniki, ali pa so ga dejansko oblikovali ljudje, ki so v gorah živeli vsak dan.
