Primorski dnevnik, 13. december 1990
Včeraj po dolgotrajni reševalni akciji stotih oseb, ki so že nekaj dni iskale jamarje
CUNEO — Iskanje pogrešanih jamarjev na hribih nad Cuneom se je žal tragično končalo. Včeraj so reševalci v poznih dopoldanskih urah našli vseh devet jamarjev mrtvih (na sliki AP). Že res, da ni pravzaprav nihče več resno upal, da so pogrešani še pri življenju, vendar pa je bilo včerajšnje soočenje z resnico vseeno zelo travmatično.
Pogrešane jamarje, ki so se že prejšnji petek podali na pot, je s pomočjo helikopterjev in lavinskih psov iskalo kakih sto članov gorske reševalne službe, Rdečega križa ter celo njihovi sorodniki, našli pa so jih prav s psi pod tri metre globoko snežno odejo na dnu večje grape, torej približno tam, kjer so računali, da se nahajajo.
Jamarji so umrli delno zaradi splošne ohladitve, delno pa zadušitve, tako da reševalci menijo, da jih je, kot so že potrdili edini trije preživeli, po vsej verjetnosti pobral plaz.
Dinamika tragične nesreče je sedaj jasna. Dvanajst jamarjev, starih znancev, članov jamarskih društev iz Turina, Imperie in Alassia, je v petek odšlo na dolgi pohod proti jami »La Bassa« na področju Marguelisa nad Cuneom, ki spada med najbolj »klasična« jamarska področja v Evropi. Računali so, da se bodo iz jame povzpeli v nedeljo v dveh skupinah, kar se je tudi zgodilo. Vendar jih je takrat čakalo tragično presenečenje. Povsod je bilo od enega do treh metrov snega, tako da so se jamarji odločili, da sestopijo v dveh skupinah. To so tudi storili, vendar je prvo odnesel plaz (trije, ki so se nato čudežno rešili, ker so se zatekli v neko jamo, so bili prav iz te skupine), od druge ni bilo ne duha ne sluha. Do včeraj…
Od devetih mrtvih so bili štirje iz Turina (Flavio Tesi, Mauro Scagliarini, Roberto Giuffrey in Stefano Sconfienza), štirje iz Imperie oz. Savone (Mercati, Acguarone, Luigi Ramella in Paolo Valle), eden (47-letni Aldo Avanzini) pa je bil Tržačan, vendar se je že pred leti službeno preselil v Genovo.
