Bivakomanija, influencerji in množice – Med strastjo, dostopnostjo in izgubljenim spoštovanjem – Če bi sodili (samo) po (za njih brezplačnih) prevozih nepoškodovanih, »obtičanih overturistov« v bivakih in kočah, ki so jih samo ta ponedeljek s helikopterji, imajo vplivniki svoj vpliv …
V zadnjih letih se je gorski svet znašel v središču razprav, ki presegajo običajne pohodniške nasvete. Videoposnetek Mattea Peronija, ki se sprašuje o vplivu influencerjev na množične pohode v gore, je sprožil val komentarjev — od nostalgičnih spominov do ostrih kritik in iskrenih dvomov.
Vplivneži: krivci ali prinašalci zavesti?
Nekateri komentatorji menijo, da vplivneži prispevajo k prekomernemu turizmu, saj z objavami spektakularnih lokacij spodbujajo obisk krajev, ki so bili nekoč nišni (so vplivniki prevzeli prevelik delež piscem vodnikov?). Drugi pa opozarjajo, da je problem širši — turistične organizacije, hotelirji in lokalne oblasti prav tako uporabljajo družbena omrežja za promocijo, zato je krivda razpršena.
Komentator iz Piemonta priznava, da se boji objavljati videe iz manj znanih dolin, saj opaža porast obiska. Hkrati pa opozarja na ton razprave, ki včasih zveni pokroviteljsko: »Tisti, ki gredo tja gor fotografirat, so žrtve sodobne družbe.«
Matteo Peroni – med kodo in kamni
Od inženirja do gorskega pripovedovalca
Matteo Peroni, rojen leta 1989, je po izobrazbi računalniški inženir, ki med tednom piše programsko kodo, ob koncih tedna pa se zateka v gore. Njegova strast do Dolomitov in širšega alpskega sveta se je sčasoma prelila v ustvarjanje vsebin, ki združujejo pohodništvo, bivakiranje, etiko in pripovedništvo.
Svoj YouTube kanal je začel razvijati kot osebni dnevnik gorskih doživetij, a je kmalu postal eden najbolj prepoznavnih glasov med italijanskimi ljubitelji gora. Njegov slog je preprost, iskren in izobraževalen — ne gre za spektakel, temveč za povabilo k spoštovanju narave in skupnosti.
Najraje prenočuje v gorskih bivakih, ki jih opisuje kot »prostore tišine, kjer čas zastane in se človek za nekaj ur odmakne od rutine nižin«. Ne zanima ga podiranje rekordov, temveč iskanje notranjega miru in deljenje zgodb z ljudmi, ki delijo njegovo strast.
Danes je ambasador več gorskih blagovnih znamk, a ostaja zvest svoji filozofiji: »Najbolj razburljiv pohod je tisti, ki ga še nisem opravil.«
Od bivaka do zdravilišča
Več komentarjev opozarja na paradoks: v dolinah se širijo hoteli, koče postajajo zdravilišča, viseči bazeni vabijo z razgledom — hkrati pa se kritizira množični obisk. »Kot otrok sem hodil v majhne hotele, kjer je včasih deževalo. Danes pa se zdi, da mora biti vse popolno, dizajnersko, instagramabilno.«
Bivakomanija, kot jo poimenuje Peroni, je simptom širšega trenda: iskanje pristnosti, ki se pogosto konča v paradoksu — množičnem obisku samotnih krajev.
Žičnice, gondole in dostopnost
Več komentatorjev se sprašuje, ali je smiselno kritizirati množice, če pa se hkrati gradi nova infrastruktura. »Nova žičnica ni zgrajena zato, ker je vplivnež objavil video, ampak ker je to politična odločitev,« piše eden. Drugi dodaja: »Ne krivimo žičnic, ampak jih tudi ne smemo širiti, sicer tvegajo, da postanejo avtoceste.«
Izobrazba, etika in spoštovanje
Skoraj soglasno se pojavlja poziv k izobrazbi in gorskemu etičnemu kodeksu. »Spoštovanje do gora zahteva, da ne nosimo domov rož, jagod, sadja … da ne puščamo odpadkov, tudi če so biološki.« Nekateri se zavestno izogibajo vikendom, hodijo sami, ne plačujejo vodnikov — ne iz kljubovanja, temveč iz želje po tišini.
Gore kot prostor srečanja — ali razočaranja?
Komentator iz Rima primerja Secedo s Fontano di Trevi. Drugi se bojijo razočaranja ob obisku Dolomitov. Tretji se selijo — »Naslednje leto grem na Norveško, upam, da tam ne bo pretiranega turizma.«
A med vrsticami se pojavlja tudi nežna hvaležnost: »Gledam tvoje videe in se pretvarjam, da sem tam s teboj. Brez njih ne bi nikoli odkril, kako lepe so gore.«
Gore ostajajo prostor, kjer se srečujejo generacije, kulture, pričakovanja in razočaranja. Vplivneži niso edini akterji, a so del zgodbe. Ključno vprašanje pa ostaja: kako ohraniti spoštovanje, ko postane dostopnost samoumevna?
Copilot
