ko se sponzorji umaknejo, ostanejo brez podpore
Slovaške planinske koče, nekoč simbol trdoživosti in gostoljubja v visokogorju, se danes soočajo z resno krizo zaupanja. Poleti 2025 so Slovaške elektrarne in drugi ključni sponzorji ustavili financiranje več projektov, ki bi izboljšali energetsko neodvisnost in bivalne pogoje v Tatrah. Vzrok ni gospodarska recesija, temveč nepregleden postopek izbire novih najemnikov, ki ga je vodil Slovaški turistični klub (KST) v sodelovanju s plezalnim društvom JAMES.
Prekinjene investicije: od sonca do sence
Najbolj odmeven primer je Chata pod Rysami, kjer je bil že dogovorjen projekt namestitve sončne elektrarne v vrednosti več kot 30.000 evrov. Prejšnji oskrbnik Viktor Beránek, ki je zavetišče vodil skoraj pol stoletja, je bil v stiku z vodstvom elektrarn. Po njegovem odhodu in kontroverznem izboru novega najemnika je projekt padel v vodo.
Podobno se je zgodilo z Zbojnícko chatou v dolini Staroleśna, kjer je bila načrtovana fotovoltaična nadgradnja, ter z kočo Štefánika pod Ďumbierem, kjer je bil preklican projekt prenove sob v vrednosti 120.000 evrov.
Transparentnost pod vprašajem
Jedro problema je avgustovski izbor najemnikov, ki ga je več dosedanjih oskrbnikov označilo za netransparentnega. Beránek in Igor Fabricius, dolgoletni upravitelj Štefánikove koče, sta javno izrazila dvom v legitimnost postopka. Protesti so se razširili tudi na ulice: v Žilini se je pred stavbo KST zbralo več deset ljudi, ki so zahtevali večjo preglednost in spoštovanje lokalnih skupnosti.
Vodstvo Slovaških elektrarn, ki ga vodi nekdanji tatrski alpinist, je v izjavi za medije poudarilo, da se umikajo iz strahu, da bi »omadeževali svoje dobro ime s sodelovanjem s KST«.
Kaj je ogroženo?
Energetska neodvisnost zavetišč v Tatrah.
Prenova in vzdrževanje objektov, ki služijo tisočem pohodnikov.
Zaupanje med sponzorji, oskrbniki in planinsko skupnostjo.
Družbena odgovornost podjetij, ki so doslej podpirala gorsko infrastrukturo.
V širšem kontekstu: infrastruktura kot zrcalo vrednot
Primer Slovaške razkriva krhko ravnotežje med lokalnim upravljanjem, nacionalnimi organizacijami in korporativnimi sponzorji. Ko odpove transparentnost, odpove tudi zaupanje — in s tem podpora, ki je ključna za preživetje gorskih zavetišč.
V času, ko evropske politike poudarjajo množični trajnostni turizem, energetsko učinkovitost in družbeno odgovornost, je dogajanje v Tatrah opozorilo, da brez etičnega upravljanja tudi najbolj plemeniti projekti ne zdržijo.
